
Poklicno in strokovno izobraževanje je pri nas zelo pomembno, saj mladim daje znanje in spretnosti za konkretno delo in poklic. V Sloveniji te programe izvaja približno 140 srednjih poklicnih in strokovnih šol oziroma šolskih centrov.

Družba, gospodarstvo, trg dela in tehnologija se v zadnjih desetletjih močno spreminjajo. Digitalni in zeleni prehod, nove oblike dela in vse hitrejši razvoj zahtevajo drugačna znanja in kompetence ter prožne in sodobne izobraževalne programe, ki so bolj usmerjeni v razvoj kompetenc. Na te izzive odgovarja projekt Modernizacija poklicnega izobraževanja, ki ga na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) od leta 2022 izvajajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

To področje ima namreč ključno vlogo pri razvoju družbe in gospodarstva, saj povezuje izobraževanje z realnimi potrebami okolja. Kljub temu pogosto še ne dosega prepoznavnosti, ki bi ustrezala njegovemu pomenu, in zato projekt odpira tudi širša vprašanja vloge, vsebine in razvoja poklicnega in strokovnega izobraževanja. Cilj projekta je okrepiti odzivnost na potrebe družbe in gospodarstva ter posodobiti programe. Do junija 2026 naj bi prenovili 25 srednješolskih programov in 16 višješolskih študijskih programov, pomemben poudarek pa je tudi na razvoju digitalno podprtih učnih mest in strokovnih podlag za kompetenčni pristop.

»Projekt je pomembno zaznamoval razvoj tega področja v Sloveniji in postavil temelje za nadaljnji razvoj. Prav skozi tovrstno izobraževanje se mladi pogosto prvič srečajo z delovnim okoljem, odgovornostjo in ustvarjalnostjo, ki jo zahteva sodobni trg dela,« je na zaključni konferenci povedal mag. Andrej Sotošek, državni sekretar Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Poudaril je, da projekt poleg prenove programov prinaša tudi nove pristope k poučevanju, večjo povezanost z delodajalci in konkretne premike pri uvajanju digitalnih učnih okolij. Ob tem je izpostavil pomen sodelovanja vseh vključenih.
Prenova kot odgovor na spremembe trga dela

Na širši kontekst je opozoril tudi direktor Centra za poklicno izobraževanje Gregor Mohorčič. Danes se z izobraževanjem vse bolj ukvarjajo tudi institucije, kot so Svetovni ekonomski forum, Mednarodni denarni sklad, OECD in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), kar kaže na pomen znanja in kompetenc v sodobni družbi. Ob tem je poudaril, da večjih sprememb v sistemu dolgo ni bilo, trg dela pa se je hitro razvijal. Prav to je po njegovih besedah privedlo do potrebe po prenovi. »Spremembe smo zasnovali tako, da upoštevajo ključne premike na trgu dela in njihov vpliv na izobraževalne programe,« je pojasnil.
Digitalizacija, umetna inteligenca, zeleni prehod in demografske spremembe vplivajo na vse hitrejše preoblikovanje trga dela. V ospredje tako stopa kompetenčni pristop, ki daje poudarek znanjem, ki so uporabna v praksi. Znanje hitro zastara, zato postajata vse pomembnejša vseživljenjsko učenje in povezovanje teorije s prakso.

Pomemben del prenove je tudi večja prilagodljivost programov in tesnejše sodelovanje z gospodarstvom. Kurikul mora omogočati dovolj odprtosti, da se novosti iz delovnega okolja hitreje vključijo v izobraževanje. »Gospodarstvu ponujamo strukturo, ki omogoča prilagodljivost, a hkrati zahteva sodelovanje,« je poudaril. Posebej je izpostavil tudi vlogo mladih, ki morajo dobiti jasne informacije. Če bodo imeli jasen vpogled v možnosti izobraževanja, se bo po njegovem mnenju povečala tudi motivacija. »Ko povežemo šolo, podjetja in mlade, lahko ti začutijo dodano vrednost za svoj razvoj,« je dejal in opozoril še na širši pomen poklicnega izobraževanja: »Poklicno izobraževanje je pomemben temelj družbe in tega ne smemo zanemariti.«

»Udeleženec izobraževanja naj bo v središču sistema«

Vodja projekta Helena Žnidarič s Centra za poklicno izobraževanje je poudarila, da projekt podpira digitalni in zeleni prehod ter krepi odzivnost sistema. »Želimo si, da je udeleženec izobraževanja v središču, da ga podpiramo pri razvoju kompetenc, ki mu bodo omogočale ustrezno prehajanje na trg dela in aktivno udeležbo v družbi,« je pojasnila in poudarila, da projekt nadgrajuje osnovni koncept poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Cilj je oblikovati prožnejši sistem, ki se hitreje prilagaja okolju, hkrati pa ohranja osrednjo vlogo posameznika. Pomembno vlogo ima sodelovanje z gospodarstvom, saj se ključne kompetence razvijajo tako v šoli kot v delovnem okolju. Projekt je že v začetni fazi temeljil na sodelovanju z delodajalci, pri čemer sta pomembno vlogo odigrali Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Kot največji izziv je izpostavila prenos sprememb v prakso. »Zdaj nas čaka naslednji korak, in sicer kako vse te spremembe pripeljati na izvedbeno raven,« je poudarila. To pomeni povezovanje posameznih rešitev v celovit sistem in spremembe v načinu dela na šolah. Nujno bo dodatno usposabljanje učiteljev in več sodelovanja med njimi.

Socialno partnerstvo kot pogoj za razvoj vajeništva

Izzive in dosežke socialnega partnerstva v poklicnem izobraževanju je predstavila prof. dr. Klara Skubic Ermenc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je vodila analize, intervjuje in fokusne skupine ter sodelovala pri pripravi priporočil, ki temeljijo na dejanskih izkušnjah šol, podjetij in drugih deležnikov.
Poudarila je, da lahko projektne rešitve zaživijo le, če temeljijo na konkretnih potrebah okolja in imajo ustrezno politično podporo. Pri tem ima pomembno vlogo participativno raziskovanje, pri katerem sodelujejo vsi deležniki.
Slovenija ima za področje vajeništva že precejšnjo raziskovalno podlago, saj od uvedbe sistema leta 2017 potekajo številne analize, ki ponujajo vpogled v dejansko stanje in možnosti razvoja. Ob tem je opozorila, da je poklicno izobraževanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma dobro razvito, vendar so med šolami velike razlike. Nekatere dijakom dajejo zelo veliko znanja, jih močno povezujejo z gospodarstvom in spodbujajo njihovo inovativnost, druge pa pri tem zaostajajo, zato ostaja pomembno vprašanje, kako šole sistemsko podpreti, da bodo lahko delovale čim bolje.
Sistem ima potencial, praksa pa še preveč ovir

Posebej je poudarila pomen socialnega dialoga, kjer se še vedno pojavljajo izzivi, zlasti pri usklajevanju med resorji in vključevanju vseh ključnih akterjev, zato se vse bolj kaže potreba, da se vajeništvo razume kot skupna odgovornost države, gospodarstva in drugih deležnikov. »Politike na področju izobraževanja, dela in sociale niso vedno usklajene,« je opozorila.
Analiza je pokazala tudi omejitve pri zmogljivostih partnerjev. Zbornice in podjetja sicer kažejo interes za sodelovanje, vendar pogosto nimajo dovolj kadrovskih in organizacijskih kapacitet, da bi prevzele večjo vlogo. Dotaknila se je tudi zasnove programov, ki so v Sloveniji široko zastavljeni, kar je lahko izziv pri prenosu učenja v podjetja. Kot eno od možnih rešitev je omenila večjo prilagodljivost programov in kombiniranje učenja med šolo, podjetji in medpodjetniškimi centri. Ob tem pa ostaja ključno, da učna mesta v podjetjih ohranijo svojo vlogo prostora resničnega, praktičnega učenja.

S primerjalnega vidika pa je poudarila, da Slovenija ne more preprosto prevzemati rešitev iz drugih držav. Pretekli poskusi prenosa tujih modelov so pokazali, da je treba izhajati iz lastnega konteksta in zmogljivosti sistema. Za konec je še opozorila, da projekt prinaša pomembne in uporabne rezultate, vendar brez odločnejših korakov na ravni politike ne bodo dosegli želenega učinka.
Od teorije k praksi: zakaj podjetja stavijo na vajeniški sistem

Pogled delodajalcev je predstavil Mitja Korunovski iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Delodajalci pri mladih najpogosteje pogrešajo praktične kompetence, torej znanje in spretnosti, ki jih dijaki pridobijo pri delu. Vajeniški sistem, kjer se obseg praktičnega usposabljanja podaljšuje, vidi kot veliko prednost, saj imajo delodajalci tako več časa in priložnosti, da svoje znanje prenesejo na mlade. Prenovljeni programi bodo po njegovih besedah bolje sledili potrebam gospodarstva, saj so zasnovani kompetenčno in modularno, ključno pa ostaja sodelovanje med izobraževalnim sistemom in podjetji. Zelo pomembna je podpora delodajalcem in mentorjem, ki sodelujejo v procesu izobraževanja in že imajo veliko znanja, a ga je treba stalno nadgrajevati in prilagajati novim razmeram.

Velik izziv ostaja tudi privlačnost poklicnega izobraževanja, zanimanje se sicer po njegovih besedah povečuje. Če bodo mladi pravočasno dobili ustrezne informacije, se bo zanimanje še povečalo. Izkušnje kažejo, da so delodajalci, ki sodelujejo v vajeniškem sistemu, z mladimi zadovoljni. »V treh letih lahko podjetja dejansko vzgojijo svoj kader,« je poudaril in dodal, da bi se velika večina vajencev za to pot odločila znova, kar potrjuje, da ima sistem velik potencial.
Projekt z naslovom Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026 sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Evropska unija iz mehanizma NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Naročnik oglasne vsebine je Center za poklicno izobraževanje
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.