Plača ni več dovolj: zdravje zaposlenih postaja nova poslovna valuta (video)

V podkastu Supermoč smo gostili predsednico uprave PRVE Osebne zavarovalnice Natašo Hajdinjak. V pogovoru je opozorila na nove paradigme, ki bi se jih morali zavedati tako delodajalci kot posamezniki. Plača namreč danes ni več edino merilo dobre zaposlitve. Vse več zaposlenih zanima tudi, kaj jim delodajalec omogoča poleg mesečnega nakazila: dodatno zdravstveno zavarovanje, življenjsko in nezgodno zaščito, dodatno pokojninsko varčevanje, dostop do hitrejše diagnostike, preventivnih pregledov ali psihološke pomoči.

To niso več zgolj prijazne kadrovske ugodnosti. Postajajo del širše socialne varnosti zaposlenih in hkrati poslovno orodje podjetij. V okolju, v katerem se javni zdravstveni sistemi spopadajo z dolgimi čakalnimi dobami, staranjem prebivalstva in naraščajočimi stroški zdravljenja, se del odgovornosti za varnost zaposlenih vse bolj premika tudi v delovno okolje.

»Osebna odgovornost in razumevanje pravic iz zavarovalne pogodbe sta temelj prave finančne varnosti in odraz odgovornosti do sebe in svojih najbližjih,« poudarja Hajdinjakova.

To velja za posameznike, a vse bolj tudi za podjetja. Zaposlitveni paket danes ni več samo kadrovski dodatek, temveč odgovor na vprašanje, kako podjetje razume tveganja svojih ljudi – in s tem tudi lastna poslovna tveganja.

Delodajalec ni država, a tudi ni več le izplačevalec plače

Zdravje zaposlenih je bilo dolgo razumljeno predvsem kot zasebna stvar posameznika ali pristojnost javnega sistema. Podjetje je v tej logiki zagotavljalo plačo, delovne razmere in zakonsko predpisane obveznosti. Toda demografske spremembe, daljše čakalne dobe, staranje delovne sile in naraščajoči stroški odsotnosti takšen pogled spreminjajo.

Delodajalec ne more nadomestiti javnega zdravstva. Lahko pa zaposlenemu omogoči hitrejši dostop do informacij, diagnostike in storitev, ki zmanjšajo tveganje, da se zdravstvena težava razvije v dolgotrajno odsotnost, izgubo produktivnosti ali celo izstop s trga dela.

Hajdinjakova pri tem poudarja, da zavarovalnice ne bi smele ostati zgolj prodajalci polic. »Zavarovalnice ne smejo biti zgolj prodajalci produktov. Morajo postati partnerji – ali celo človekovi sopotniki –, ki gradijo zaupanje, ponujajo pregledne rešitve in vračajo skupnosti.«

Za podjetja je to pomembno sporočilo. Če zaposlenim ponudijo zavarovanje, ki ga ti ne razumejo, ne poznajo ali ne znajo uporabiti, je njegova vrednost omejena. Če pa je zavarovanje del premišljene kadrovske strategije, redne komunikacije in preventive, lahko postane orodje za večjo stabilnost organizacije.

Plača ostaja temelj zaposlitvenega paketa, zaposleni pa vse bolj cenijo tudi zdravstveno, življenjsko in nezgodno zaščito ter dodatno pokojninsko varčevanje. FOTO: Marko Feist

Zaposlitveni paket je treba znati ovrednotiti

V Sloveniji se zaposlitev pogosto še vedno primerja predvsem po višini plače. Toda sodobni zaposlitveni paket je širši. Poleg osnovne plače lahko vključuje dodatno pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zaščito, nezgodno zavarovanje, preventivne preglede, psihološko pomoč in druge oblike podpore.

Za zaposlenega je zato ključno vprašanje: kakšna je celotna vrednost paketa, ne le mesečni neto prejemek?

Podjetja bi morala zaposlenim bolj jasno pokazati, kaj vse zanje plačujejo in kakšno vrednost imajo te ugodnosti. Ena od koristnih rešitev je letni pregled zaposlitvenega paketa, v katerem zaposleni vidi skupno vrednost plače, zavarovanj, pokojninskih vplačil in drugih ugodnosti. Šele takrat lahko realno primerja dve ponudbi za delo.

Tudi za delodajalca zavarovanja niso le strošek. Premija je neposreden mesečni izdatek, koristi pa se pokažejo drugje: v manj odsotnostih, hitrejši obravnavi, večji pripadnosti, lažjem zaposlovanju in boljši odpornosti organizacije.

»Ne prodajamo produktov – obravnavamo potrebe,« pravi Hajdinjakova.

To je tudi bistvo sodobnega zaposlitvenega paketa. Ni pomembno, da podjetje ponudi čim daljši seznam ugodnosti, temveč da ponudi tiste, ki odgovarjajo na realna tveganja zaposlenih in poslovanja.

Absentizem je viden, prezentizem pogosto dražji

Bolniške odsotnosti so za podjetja eden najbolj očitnih stroškov zdravja. Ko zaposlenega ni, je delo treba prerazporediti, roki se podaljšajo, sodelavci so bolj obremenjeni, podjetje pa nosi organizacijske in finančne posledice.

Manj viden je prezentizem. To je položaj, ko zaposleni pride na delo, čeprav zaradi bolezni, bolečine, psihične stiske ali izčrpanosti ne more delovati učinkovito. Formalno je prisoten, v resnici pa dela počasneje, težje sodeluje, naredi več napak in se lahko dolgoročno še bolj izčrpa.

Za podjetja je prezentizem nevaren prav zato, ker ga težko merijo. Odsotnost se vidi v evidenci. Zmanjšana učinkovitost, padec kakovosti dela, slabši odnosi in postopno izgorevanje ekipe pa pogosto ostanejo nevidni, dokler ne postanejo resna organizacijska težava.

Tu lahko hitrejši dostop do zdravnika, diagnostike, rehabilitacije ali psihološke pomoči naredi pomembno razliko. Če zaposleni do obravnave pride pravočasno, se lahko težava reši prej, odsotnost je krajša ali do nje sploh ne pride.

Toda zavarovanje samo ne more rešiti vsega. Če so vzroki za bolniške odsotnosti v slabem vodenju, preobremenjenosti, neustrezni organizaciji dela ali kulturi stalne dosegljivosti, potem zdravstvena polica zdravi posledice, ne pa vzroka. Zato mora biti skrb za zdravje povezana tudi z načinom vodenja.

Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice, poudarja, da morajo zavarovalnice postati zaupanja vredni partnerji posameznikov in podjetij. FOTO: Marko Feist

Preventiva ni več lep dodatek

Dolga leta se je zdravje zaposlenih obravnavalo predvsem reaktivno: ukrepalo se je, ko je človek že zbolel. Danes se vse večji pomen pripisuje preventivi. Redni pregledi, zgodnje odkrivanje tveganj, spremljanje življenjskega sloga, psihološka podpora in personalizirani pristopi lahko pomagajo preprečiti, da bi manjše težave prerasle v večje.

V tem kontekstu se spreminjajo tudi zavarovalni produkti. Ti ne pokrivajo več zgolj zdravljenja, temveč vse pogosteje vključujejo dostop do preventive, svetovanja, rehabilitacije in drugih oblik podpore.

Hajdinjakova opozarja, da zavarovanje ni zgolj dokument, ki ga posameznik odloži v predal. »Zavarovanje je več kot list papirja – je dejanje odgovornosti. Gre za zavezo sebi in bližnjim, ki je ne smemo jemati zlahka.«

To sporočilo je pomembno tudi za podjetja. Če želijo, da bo zavarovanje učinkovito, ga morajo vključiti v kulturo preventive. Zaposleni morajo vedeti, da je bolje ukrepati zgodaj kot čakati, da se težava razvije v dolgotrajno odsotnost.

Komunikacija je pogosto šibki člen

Ena večjih težav zaposlitvenih ugodnosti je, da jih zaposleni pogosto ne razumejo. Podjetje nekaj plačuje, zaposleni pa ne ve natančno, kaj ima, kdaj lahko storitev uporabi in kako naj začne postopek.

Nataša Hajdinjak opozarja, da sprememba odnosa do zavarovanj zahteva čas, sistemske ukrepe in izobraževanje. »Še vedno veliko ljudi verjame, da plačevanje premije pomeni popolno zaščito, ne glede na ravnanje. A zavarovanje temelji na solidarnosti in odgovornem vedenju – vsi moramo prispevati k zmanjšanju tveganj,« poudarja.

Zato uvedba zavarovanja sama po sebi ni dovolj. Potrebni so redna komunikacija, izobraževanja in osvežitve. Zaposleni morajo vedeti, katera zavarovanja imajo, kaj pomenijo, kakšne so omejitve in kje dobijo pomoč.

Koristno je, da podjetja informacije vključijo v uvajanje novih zaposlenih, jih periodično ponavljajo in predstavijo v jeziku, ki ga razumejo različne generacije. Mlajši zaposleni morda šele spoznavajo pomen socialne varnosti, starejši pa bolj neposredno razmišljajo o zdravju, družinski zaščiti in pokojnini.

Mala podjetja so pogosto najbolj ranljiva

Velika podjetja lažje oblikujejo bogate zaposlitvene pakete. Toda prav mala in srednje velika podjetja so pogosto najbolj občutljiva na odsotnost posameznega zaposlenega. Če v majhni ekipi zboli ključni sodelavec, se posledice hitro poznajo pri naročilih, rokih in odnosih s strankami.

Zato bi morale biti rešitve dostopne tudi manjšim podjetjem. Tu bi lahko pomembno vlogo igrale državne spodbude, davčne olajšave ali drugi modeli podpore, ki bi podjetjem olajšali vlaganje v zdravje zaposlenih.

Če družba želi bolj zdravo, delovno aktivno in produktivno prebivalstvo, je smiselno razmišljati o spodbudah za tiste delodajalce, ki v to aktivno vlagajo. Ne zato, ker bi podjetja nadomestila javni sistem, ampak zato, ker lahko pomagajo razbremeniti njegove najbolj obremenjene dele.

Hitrejši dostop do zdravnika, diagnostike, rehabilitacije ali psihološke pomoči lahko prepreči, da bi manjša težava prerasla v dolgotrajno odsotnost. FOTO: Marko Feist

Primer iz prakse: zaposlitveni paket kot del kulture podjetja

Najbolj prepričljivi so primeri, kjer zavarovanja niso predstavljena kot izolirana ugodnost, temveč kot del širše organizacijske kulture. Podjetje, ki zaposlenim zagotavlja zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje, s tem pošilja sporočilo, da zaposlenega ne razume le kot strošek dela, temveč kot dolgoročnega sodelavca.

Takšen pristop je pomemben zlasti v panogah, kjer so kadri težko nadomestljivi, kjer je delo fizično ali organizacijsko zahtevno in kjer odsotnost enega človeka hitro vpliva na celotno ekipo. Zdravstveno zavarovanje v takšnem okolju ni le pomoč posamezniku, temveč tudi varovalo za stabilnost poslovanja.

Če ima podjetje zaposlene iz različnih držav, je pomembna tudi mreža izvajalcev in možnost dostopa do storitev čez mejo. To zaposlitveni paket spremeni iz formalne ugodnosti v praktično uporabno rešitev za realno življenje zaposlenih.

Zdravje zaposlenih kot del poslovne infrastrukture

Vloga delodajalcev se spreminja. Plača ostaja temelj, vendar ni več edini izraz vrednosti, ki jo podjetje ponudi zaposlenemu. Socialna varnost, zdravje, preventiva in dolgoročna zaščita postajajo del novega razumevanja dobrega delovnega okolja.

Za posameznika to pomeni večjo varnost in boljši dostop do pomoči. Za podjetje pomeni manj motenj v delu, večjo pripadnost in boljšo odpornost organizacije. Za družbo pa pomeni pomembno dopolnitev sistema, ki se zaradi demografskih in finančnih pritiskov spopada z vse večjimi izzivi.

Ključno pa je, da zavarovanja ne ostanejo le strošek v bilanci ali alineja v zaposlitvenem oglasu. Njihova vrednost se pokaže šele, ko jih zaposleni razumejo, uporabljajo in ko podjetje meri njihove učinke.

Najboljša podjetja zato zdravja zaposlenih ne bodo razumela kot dodatno ugodnost, temveč kot del poslovne infrastrukture. Tako kot vlagajo v tehnologijo, procese in razvoj, bodo morala vse bolj vlagati tudi v ljudi, ki te procese vsak dan nosijo.

Naročnik oglasne vsebine je PRVA Osebna zavarovalnica, d. d.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.