
Bolniške odsotnosti so za slovenska podjetja vse večji organizacijski in finančni izziv. V Sloveniji je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije1 leta 2025 zaradi začasne nezmožnosti za delo izgubljenih približno 17,3 milijona delovnih dni, kar je 2,8 odstotka več kot leto prej. Delež izgubljenih delovnih dni je dosegel 6,97 odstotka, Slovenija pa se po navedbah zavoda uvršča med države z višjo stopnjo zdravstvenega absentizma.
Posledice občutijo tako zaposleni kot delodajalci. Odsotnost pomeni prerazporejanje nalog, večjo obremenitev sodelavcev, težje načrtovanje dela in stroške nadomestil. Samo ZZZS je leta 2025 za nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela izplačal 676,8 milijona evrov, šest odstotkov več kot leto prej.
Toda število bolniških dni je samo del širše težave. Vzporedno z absentizmom se je razširil še en sicer navidezno manj opazen pojav: prezentizem. To je stanje, ko zaposleni zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih težav sicer pride na delo, vendar svojega dela ne more opravljati z običajno učinkovitostjo.
Čakanje lahko podaljša pot do vrnitve na delo
Čas do pregleda, diagnostike in začetka zdravljenja lahko pomembno vpliva na trajanje zdravstvenih težav in odsotnosti z dela. Daljše čakanje pomeni, da se ustrezna obravnava začne pozneje, s tem pa se lahko podaljša tudi čas do vrnitve na delo.
Razsežnost težave kažejo najnovejši podatki NIJZ.2 Po stanju 23. septembra 2026 je bilo v spremljanem naboru zdravstvenih storitev na obravnavo naročenih skoraj 348.000 ljudi, približno 91.600 pa jih je čakalo dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe. Pri stopnji nujnosti »redno« je povprečna čakalna doba znašala približno 222 dni.
Pri nekaterih pregledih, ki so lahko pomembni tudi za delovno aktivno populacijo, so čakalne dobe še daljše. Na prvi ortopedski pregled se je pri stopnji »redno« septembra v povprečju čakalo 159 dni, na prvi kardiološki pregled 311 dni, na prvi dermatološki pregled pa 431 dni. Samo na ortopedski pregled je čakalo skoraj 26.000 ljudi, od tega več kot 8.000 nad dopustno čakalno dobo.

Takšno čakanje je posebej pomembno pri težavah, pri katerih je za nadaljnje zdravljenje potreben specialistični pregled ali dodatna diagnostika. Tudi Ministrstvo za zdravje opozarja, da je lahko posledica predolgega čakanja na pregled ali poseg poslabšanje zdravstvenega stanja.
Zato se pri obvladovanju absentizma vse bolj odpira vprašanje dostopa do zdravstvenih storitev. Podjetje bolezni ne more preprečiti, lahko pa zaposlenim pomaga skrajšati pot do ustrezne obravnave. Hitrejši pregled lahko pomeni zgodnejšo diagnozo in začetek zdravljenja, s tem pa v posameznih primerih tudi hitrejšo vrnitev na delo.
Manj vidna težava je prezentizem
Absentizem je mogoče razmeroma jasno izmeriti s številom odsotnosti in izgubljenih delovnih dni. Prezentizem je precej manj očiten. Gre za položaj, ko zaposleni kljub bolezni, bolečinam ali drugim zdravstvenim težavam pride na delo, vendar zaradi svojega stanja ne more delati z običajno učinkovitostjo.
Tak zaposleni je formalno prisoten, posledice zdravstvenih težav pa se lahko pokažejo v počasnejšem delu, težavah s koncentracijo, večjem številu napak in nižji kakovosti opravljenega dela. Če gre za nalezljivo bolezen, se poveča tudi možnost prenosa bolezni med sodelavci. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu3 med posledicami slabega zdravja na delovnem mestu izrecno navaja tako absentizem kot prezentizem ter z njima povezane izgube produktivnosti.
Prezentizem ima posledice tudi za zaposlenega. Vztrajanje pri delu kljub zdravstvenim težavam je lahko dodatna telesna ali psihična obremenitev, predvsem kadar zaposleni z iskanjem pomoči ali zdravljenjem odlaša. Težava se zato lahko vleče dlje, v nekaterih primerih pa se pozneje konča tudi z bolniško odsotnostjo.
Prav zato samo zmanjševanje števila bolniških dni ne pove dovolj o zdravju zaposlenih. Za podjetje je pomembno tudi, kako hitro zaposleni ob težavah pride do ustrezne zdravstvene obravnave in ali lahko težavo začne reševati, še preden začne izraziteje vplivati na njegovo delo.
»Za delodajalce je pomembno, da razmišljajo o obeh pojavih in ne le o absentizmu, ki ga je enostavneje zaznati preko številk odsotnosti z dela. Pri prezentizmu se je treba zavedati, da bo v primeru resnih zdravstvenih težav do odsotnosti zagotovo prišlo in bo po vsej verjetnosti tudi daljša, izidi zdravljenja pa so lahko slabši. Dodatna zdravstvena zavarovanja obravnavajo prav te situacije.« (Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice)

Hitrejši dostop do zdravnika kot del skrbi za zaposlene
Eden od načinov, kako lahko podjetja zaposlenim olajšajo pot do zdravstvene obravnave, so kolektivna zdravstvena zavarovanja. Njihova prednost je predvsem v hitrejšem dostopu do specialistov in diagnostike, kar lahko skrajša čas od prvih težav do začetka zdravljenja in v nekaterih primerih tudi zmanjša tveganje za daljšo odsotnost z dela.
Takšen pristop ponuja tudi PRVA Osebna zavarovalnica s kolektivnim zdravstvenim zavarovanjem PRVA Zdravje. Zavarovancem je v mreži zasebnih zdravstvenih ustanov zagotovljena organizacija termina v največ desetih delovnih dneh, prek Točke PRVA Zdravje, dosegljive 24 ur na dan, vse dni v letu. Zavarovanci imajo na voljo tudi brezplačen telefonski nasvet zdravnika splošne medicine.
Zavarovanje lahko vključuje specialistične preglede, diagnostične preiskave, operativne posege, rehabilitacijo, psihološko pomoč, drugo zdravniško mnenje in preventivne storitve. Pri kritju Specialisti in zdravila lahko zavarovanec s paketom Nadstandard dostopa do specialistične obravnave ali diagnostične preiskave tudi brez napotnice osebnega zdravnika.
Za podjetje je pomembno predvsem to, da zaposleni zdravstveno težavo začne reševati prej. S tem se lahko skrajša obdobje zmanjšane delovne zmožnosti, v posameznih primerih pa tudi bolniška odsotnost. Kolektivno zdravstveno zavarovanje tako ni zgolj dodatna ugodnost za zaposlene, temveč je lahko tudi del širšega pristopa k obvladovanju absentizma in prezentizma.
Kako se kolektivno zdravstveno zavarovanje obnese v praksi? Oglejte si izkušnjo podjetja Carthago, v katerem zaposleni prek PRVA Zdravje pridejo do specialistične obravnave bistveno hitreje, kot bi po redni poti.
Zdravje zaposlenih je tudi poslovna odločitev
Podjetja absentizma in prezentizma ne morejo odpraviti, lahko pa zmanjšajo posledice, ki jih prinašata. Hitrejši dostop do zdravnika, diagnostike in zdravljenja zaposlenim omogoča, da zdravstvene težave začnejo reševati prej, delodajalcem pa pomaga ohranjati stabilnejšo organizacijo dela.
Preverite, kako lahko kolektivno zdravstveno zavarovanje PRVA Zdravje vključite med ugodnosti za svoje zaposlene in jim omogočite hitrejši dostop do zdravstvene obravnave.
2 https://nijz.si/podatki/cakalne-dobe/tedenska-porocila-o-cakalnih-dobah/
3 https://osha.europa.eu/en/themes/psychosocial-risks-and-mental-health
Naročnik oglasne vsebine je PRVA Osebna zavarovalnica, d. d.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.
Avtor: Promo Delo
