Zaradi tega vsako leto izgubimo 12 milijard delovnih dni

September za številne pomeni nov začetek. Otroci in mladostniki se vračajo v šolske klopi, odrasli v ustaljen delovni tempo, koledarji se znova polnijo z obveznostmi, družinski vsakdan pa zahteva več usklajevanja. Poletne brezskrbnosti je konec, spet se znajdemo v vsakdanjiku, v katerem poskušamo uskladiti službo, šolo, družino in čas zase.

Prav trenutki miru se spet počasi umikajo drugim obveznostim. Vrnejo se utrujenost, slabši spanec, razdražljivost in tudi tesnoba. Nadaljujemo, dokler zmoremo. Toda meja med običajno obremenjenostjo in stisko, ki začne vplivati na naše počutje, odnose, delo ali vsakodnevno življenje, ni vedno očitna.

Stres ni nekaj, kar se dogaja samo drugim

Da občutek preobremenjenosti ni izjema, kažejo tudi podatki. Po spletni raziskavi NIJZ SI-PANDA* iz leta 2024 se je 16,9 odstotka odraslih v Sloveniji v zadnjih 14 dneh pogosto ali vsak dan počutilo pod stresom ali velikim pritiskom, še 35,5 odstotka pa občasno. To pomeni, da je stres vsaj občasno občutila več kot polovica vprašanih.

Razlogi zanj se prepletajo z različnimi področji našega življenja. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog CINDI 2024** polovica ljudi, ki občutijo stres, kot vzrok navaja obremenitve na delovnem mestu. Sledijo težave v družini, slabi odnosi med sodelavci, materialne razmere in osamljenost. Meja med službenim in zasebnim življenjem pri tem ni neprepustna. Obremenitve iz službe prinesemo domov, skrbi iz zasebnega življenja pa lahko vplivajo na zbranost, počutje in učinkovitost pri delu.

Posledice zato niso samo osebne. Svetovna zdravstvena organizacija*** ocenjuje, da je zaradi depresije in anksioznosti po svetu vsako leto izgubljenih približno 12 milijard delovnih dni. Izgubljena produktivnost svetovno gospodarstvo stane okoli bilijon ameriških dolarjev na leto.

Toda stres sam po sebi še ni duševna motnja. Je običajen odziv na zahtevne okoliščine in je del življenja. Pomembno je predvsem, kako intenziven je, kako dolgo traja in koliko začne posegati v naše vsakodnevno delovanje. Dolgotrajna preobremenjenost brez dovolj možnosti za počitek in okrevanje lahko namreč postopoma vpliva na duševno in telesno počutje.

Prav zato je pomembno, da skrb za duševno zdravje razumemo širše. Ne samo kot odziv na resne težave, temveč kot del preventive in vsakodnevne skrbi zase.

Kritje Psihološka pomoč in rehabilitacije je mogoče skleniti za zavarovane osebe, stare 15 let ali več. FOTO: Depositphotos

Tudi otroci in mladostniki čutijo pritisk

Začetek šolskega leta prinaša spremembo tudi za otroke in mladostnike. Vrnitev med sošolce, novi urniki, šolske obveznosti, pričakovanja in odnosi z vrstniki so lahko vir veselja, za nekatere pa tudi negotovosti in stresa. Prav šolo in z njo povezan stres ter odnose z drugimi mladi sami izpostavljajo med pomembnimi viri svojih težav.

Podatki kažejo, da duševnih stisk med mladimi ne gre podcenjevati. Po raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju**** (HBSC 2022) je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti slovenski mladostnik, star 11, 13, 15 ali 17 let. Več kot tretjina oziroma 35,7 odstotka mladostnikov redno doživlja vsaj dva psihološka oziroma psihosomatska simptoma, med katerimi so najpogostejši nervoza, nespečnost in razdražljivost. Skoraj sedem odstotkov jih ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, dobra petina pa povišano verjetnost depresije.

Pogled v daljše obdobje pokaže še nekaj pomembnega. Med letoma 2002 in 2022 se je med slovenskimi mladostniki povečal delež tistih, ki redno doživljajo vsaj dva psihološka oziroma psihosomatska simptoma, hkrati pa se je zmanjšal delež mladih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično. Težave so izrazitejše pri starejših mladostnikih in dekletih.

Ob takšnih podatkih je pomembno, da sprememb v počutju mladih ne odpravimo prehitro z razlago, da gre zgolj za običajen del odraščanja. Slab dan, strah pred ocenjevanjem ali prepir s prijateljem sami po sebi še niso razlog za preplah. Kadar se težave ponavljajo ali trajajo dlje časa in začnejo vplivati na spanje, odnose, šolsko delo, zanimanje za dejavnosti ali vsakodnevno življenje – takrat je čas, da se kot odrasli odzovemo.

Pri tem imajo pomembno vlogo ljudje, ki so mladim najbližje. Pogovor je lahko prvi korak, raziskave NIJZ pa so pokazale, da nekateri mladostniki menijo, da je težave bolje reševati sami, strokovno pomoč pa razumejo kot zadnjo možnost.

Slab dan ali naporen teden še nista razlog za preplah. Več pozornosti potrebujemo, kadar težave vztrajajo in začnejo vplivati na spanje, odnose, delo ali druge vsakodnevne dejavnosti. FOTO: Depositphotos

Kdaj je čas, da poiščemo pomoč

Vsak slab dan, naporen teden ali obdobje povečanega stresa še ne pomeni, da potrebujemo strokovno pomoč. Na zahtevne življenjske okoliščine se ljudje odzivamo različno, pri mnogih pa se stres zmanjša, ko se razmere umirijo ali najdemo način, kako se z njimi spoprijeti.

Pomembnejše vprašanje je, kaj se zgodi, ko težave ne minejo. NIJZ opozarja, da je strokovno pomoč smiselno poiskati, kadar smo sami že poskusili zmanjšati stres, tesnobo ali druge težave, pa se počutje ne izboljša, oziroma ko začnejo težave vplivati na naše vsakodnevno življenje, delo in odnose. Eden od pomembnih znakov je tudi slabo počutje, ki vztraja dlje časa.

Duševna stiska se pri tem ne kaže pri vseh enako. Lahko jo spremljajo težave s spanjem, slabša zbranost, občutek preobremenjenosti, spremembe razpoloženja ali vedenja, težave pri delu ali v šoli in umikanje iz odnosov. Prav zato meje med »samo nekoliko težjim obdobjem« in težavo, ki potrebuje več pozornosti, ni vedno preprosto prepoznati. NIJZ poudarja, da so dlje časa trajajoče stiske lahko znak globljih težav, zato sta zgodnje prepoznavanje in iskanje ustrezne pomoči pomembna.

Od odločitve do pomoči je lahko še dolga pot

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so za številne duševne motnje na voljo učinkovite možnosti preprečevanja in zdravljenja, vendar so vrzeli v dostopu do ustrezne obravnave po svetu še vedno velike. V Sloveniji se mreža pomoči krepi. V okviru Programa MIRA trenutno deluje 41 centrov za duševno zdravje, od tega 22 za otroke in mladostnike ter 19 za odrasle, poleg njih pa so na voljo tudi drugi viri strokovne podpore.

Tistemu, ki se je znašel v stiski, je pomembno tudi, da je pot do pomoči čim bolj preprosta. Če smo že naredili težak prvi korak in si priznali, da potrebujemo podporo, je lahko negotovost, na koga se obrniti in kako priti do ustreznega strokovnjaka, dodatna ovira.

Pravočasna pomoč zato ni pomembna samo z vidika obravnave težav. Pomembno je tudi, da je posamezniku na voljo takrat, ko jo je pripravljen poiskati.

Ko je pot do pomoči krajša

Prav dostop do strokovne podpore je eno od področij, na katerem lahko dodatna zdravstvena zavarovanja posamezniku olajšajo pot do obravnave. PRVA Osebna zavarovalnica je zato v ponudbo PRVA Zdravje vključila novo kritje Psihološka pomoč in rehabilitacije, ki poleg različnih oblik rehabilitacije vključuje tudi individualne psihoterapevtske obravnave. Kritje Psihološka pomoč in rehabilitacije je mogoče skleniti za zavarovane osebe, stare 15 let ali več.

Zavarovanec lahko v enem zavarovalnem letu izkoristi skupno do osem obravnav psihološke pomoči in rehabilitacijskih terapij pri zasebnih izvajalcih. Pri psihološki pomoči sta na voljo uvodni razgovor pri psihoterapevtu ter individualna psihoterapija v živo ali na daljavo. Posamezna psihoterapevtska obravnava lahko traja do 60 minut.

Pomemben del zavarovanja je organizacija poti do obravnave. Po odobritvi zahtevka PRVA zavarovancu zagotovi začetek izvajanja obravnav v največ desetih delovnih dneh, na storitve pa se lahko naroči prek Točke PRVA Zdravje, ki je za naročanje dostopna 24 ur na dan, vse dni v letu.

Ko potrebujemo strokovno podporo, je pomembno, da je pot do nje čim bolj preprosta in da pomoč poiščemo pravočasno. FOTO: Depositphotos

*https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/12/Porocilo_SI-PANDA_24_25_2.izvedba_FINAL.pdf

** https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/2.4.5-Dusevno-zdravje_2024_v6_z.pdf?utm_source=chatgpt.com

***https://www.who.int/teams/mental-health-and-substance-use/promotion-prevention/mental-health-in-the-workplace

****https://nijz.si/zivljenjski-slog/podatki-raziskave-hbsc-opozarjajo-na-poslabsanje-dusevnega-zdravja-mladostnikov-v-sloveniji/

Naročnik oglasne vsebine je PRVA Osebna zavarovalnica, d. d.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.