Nova nevidna roka bogastva narodov (video)

Zdravstveni sistemi ne morejo več temeljiti predvsem na zdravljenju bolezni, so se na 15. Strateški konferenci Vrednost inovacij strinjali ekonomisti, strokovnjaki za prihodnost in predstavniki zdravstva, ki so se posvetili perečemu vprašanju, kako družbo pripraviti na staranje, pritisk na javne sisteme in hitre tehnološke spremembe.

Dr. Andreja Jaklič, prodekanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani: »Zdravje ni več element socialne politike, je osrednji steber strategij konkurenčnosti, inovativnosti in odpornosti.« FOTO: Jože Suhadolnik

Na letošnji že 15. Strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, se je pokazalo, da razprava o zdravstvu ni več omejena na bolnišnice, čakalne vrste ali vprašanje, koliko denarja gre v sistem. Govorci so se vedno znova vračali k isti misli, da zdravje postaja eno ključnih socialnih, zdravstvenih, gospodarskih, razvojnih in političnih vprašanj države. Države, ki bodo to razumele dovolj zgodaj, bodo bistveno odpornejše od drugih.

Barbara Stegel, generalna sekretarka, Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb: »Zdravstvo je osnovna kritična infrastruktura družbe in države.« FOTO: Jože Suhadolnik

»Namen konference je preveriti, kakšne so pričakovane, realizirane in potrebne investicije v zdravje, zdravstvo in nove zdravstvene tehnologije ter kakšen je njihov donos,« je poudarila Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum). »Dokazujemo, da je ta donos pozitiven in da je zdravje ne samo naša osnovna vrednota, ampak da je zdravstvo tudi osnovna kritična infrastruktura družbe in države,« je dejala. Po njenem mnenju se vrednost inovacij pokaže predvsem takrat, ko so bolnikom dostopne pravočasno in ko diagnostični procesi tečejo dovolj hitro, da jih pacient dobi takrat, ko jih resnično potrebuje.

Zdravstveni sistemi po mnenju govorcev na 15. Strateški konferenci Inovacije v zdravstvu ne morejo ostati predvsem sistemi za »popravilo posledic«. Večji poudarek bo moral biti na preventivi in zgodnjem odkrivanju bolezni. FOTO: Jože Suhadolnik

»Zdravje je osrednji steber strategij konkurenčnosti, inovativnosti in odpornosti,« je opozorila dr. Andreja Jaklič, prodekanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in predstavnica Centra za diplomatske, mednarodne, ekonomske in pravne študije. Po njenem mnenju postaja vse bolj očitno, da šibak zdravstveni sistem ne pomeni samo slabše zdravstvene oskrbe, ampak tudi gospodarsko ranljivost države. Države z bolj zdravim prebivalstvom imajo praviloma bolj odporna gospodarstva, večjo sposobnost inoviranja in lažje prenašajo tehnološke ali gospodarske pretrese.

Zdravje kot razvojna infrastruktura

Govorci zdravje razumejo kot razvojno infrastrukturo družbe, podobno kot energetiko, promet ali izobraževanje. Od tega sistema so neposredno odvisni produktivnost, stabilnost in sposobnost države, da se prilagaja spremembam, in kot je povedala Urša Lakner, podpredsednica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, je: »zdravje ena redkih investicij, kjer se učinki hkrati pokažejo pri posamezniku, družbi in gospodarstvu«. Ob tem je opozorila, da razprava o zdravstvu ne more več ostati omejena zgolj na vprašanje omejenih virov, ampak mora govoriti predvsem o tem, kakšno vrednost sistem ustvarja za ljudi in družbo.

Urša Lakner, podpredsednica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb: »Zdravje je ena redkih investicij, kjer se učinki hkrati pokažejo pri posamezniku, družbi in gospodarstvu.« FOTO: Jože Suhadolnik

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je opomnila, da razvoj medicine, zdravil in zdravstvenih tehnologij odpira vedno več možnosti zdravljenja, vendar hkrati ustvarja tudi vedno večje finančne pritiske. »Vprašanje ni samo, koliko denarja namenimo zdravstvu. Bolj pomembno je, kaj s tem denarjem naredimo,« je poudarila. Čeprav Slovenija za zdravstvo namenja nekoliko več od povprečja držav OECD, višji izdatki sami po sebi še ne pomenijo boljšega sistema, je opozorila ministrica. Ključno postaja vprašanje učinkovitosti, organizacije in dolgoročnih odločitev.

Vsak osmi evro nemškega BDP povezan z zdravstvenim sektorjem

Dr. Dennis Ostwald, izvršni direktor WifOR Institute: »Naložba v zdravje se splača zaradi večje produktivnosti, zmanjšanja prihodnjih stroškov in večje odpornosti družbe.« FOTO: Jože Suhadolnik

Na širši gospodarski pomen zdravja je opozoril dr. Dennis Ostwald, izvršni direktor nemškega ekonomskega raziskovalnega inštituta WifOR Institute. Po njegovih besedah zdravstveni sektor v Nemčiji ustvari približno 12,5 odstotka BDP, vsak osmi evro nemškega BDP je povezan z zdravstvenim sektorjem. V Evropski uniji je zdravje eden največjih gospodarskih sektorjev, zato zdravstva po njegovem ne bi smeli razumeti le kot strošek, ampak kot sektor, ki ustvarja rast, zaposlovanje, inovacije in večjo odpornost družbe. »Bolezen je recesija, zdravje je rast,« je poudaril. Zato bi morale države po njegovem mnenju bolj sistematično meriti, kaj vlaganja v zdravje pomenijo za gospodarstvo, trg dela in javne finance.

Največje tveganje: naša nepripravljenost na spremembe

Daria Krivonos, izvršna direktorica Københavnskega inštituta za študije prihodnosti: »Prihodnost se ne prikrade nenadoma. Signale pošilja ves čas, mi pa jih ignoriramo.« FOTO: Jože Suhadolnik

Medtem ko je v Nemčiji zdravstveni sektor eden ključnih gospodarskih stebrov, so govorci opozorili, da Slovenija zdravstvo še vedno prepogosto obravnava predvsem skozi stroške in proračunske obremenitve. Prav zato so pozvali k širšemu razumevanju zdravja kot investicije v produktivnost, odpornost družbe in dolgoročni razvoj države. Evropa in pogosto tudi Slovenija po mnenju strokovnjakov na konferenci še vedno preveč energije porablja za reševanje »včerajšnjih problemov«, medtem ko se razmere spreminjajo hitreje, kot se sistemom uspe prilagoditi. Daria Krivonos, izvršna direktorica Københavnskega inštituta za študije prihodnosti, je opozorila, da največje tveganje ni sama tehnologija ali negotovost prihodnosti, ampak nepripravljenost na spremembe. »Prihodnost se ne prikrade nenadoma. Signale pošilja ves čas, mi pa jih ignoriramo,« je dejala.

»Sickcare« proti »healthcare«

Sistemi so še vedno organizirani predvsem okoli bolezni, bistveno manj pa okoli ohranjanja zdravja, kar je Daria Krivonos opisala skoraj brutalno natančno. »Zdravstveni sistem v resnici ni 'healthcare'. Z njim pridemo v stik šele, ko smo bolni, zato je to, kar danes imenujemo 'zdravstvena oskrba', v veliki meri predvsem 'sickcare' oziroma 'bolezenska oskrba'.« Po njenem mnenju se ravno tukaj skriva eden največjih izzivov prihodnjih desetletij. Ne samo zaradi staranja prebivalstva, ampak tudi zato, ker tehnologija in podatki prvič omogočajo precej drugačen pristop k zdravju. Genetika, spremljanje zdravstvenih podatkov, razvoj personalizirane medicine in digitalna orodja vse bolj premikajo fokus iz bolnišnic v vsakdanje življenje ljudi. Poudarila je, da prihodnosti zdravstva ne bo mogoče graditi samo okoli zdravljenja posledic, ampak predvsem okoli preprečevanja bolezni in dolgoročnega upravljanja zdravja.

Dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar): »Če hočemo imeti ljudi, ki bodo ustvarjali, morajo biti zdravi.« FOTO: Jože Suhadolnik

Podobno je razmišljal tudi dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in opozoril, da je Slovenija pri kurativi pogosto zelo učinkovita, precej več težav pa ima pri preventivi in širšem razumevanju zdravja. »Ko človek pride v sistem, ga praviloma dobro oskrbimo. Problem je vse, kar se zgodi prej,« je dejal. Ob tem je opozoril, da zdravstveni sistem dolgoročno ne bo vzdržen, če bo še naprej predvsem sistem odzivanja na bolezen. »Če bomo še naprej pustili, da bodo ljudje zbolevali, potem pa jih samo pošiljali skozi sistem, smo 'gotovi',« je opozoril in poudaril, da pogosto digitaliziramo obstoječe procese, ne da bi jih zares spremenili. Tudi Daria Krivonos je opozorila, da tehnologija sama po sebi ni odgovor. Po njenem mnenju je največji problem predvsem način razmišljanja. Sistemi se še vedno prepočasi prilagajajo spremembam, čeprav so številni trendi vidni že desetletja.

Nevarna iluzija, da se bo sistemom vedno uspelo pravočasno prilagoditi

Med najbolj zanimivimi deli njenega predavanja je bil prav razmislek o tem, kako družbe ignorirajo signale prihodnosti. Spomnila je na tehnološki razvoj Kitajske, demografske spremembe in geopolitične premike, ki po njenem niso prišli nenadoma, ampak so bili dolgo jasno vidni. Po njenem mnenju največje tveganje danes ni negotovost sama po sebi, ampak nezmožnost, da bi si pravočasno predstavljali drugačne scenarije in se nanje pripravili. »Prav ta občutek navidezne stabilnosti v zadnjih desetletjih je ustvaril nevarno iluzijo, da se bo sistemom vedno uspelo pravočasno prilagoditi. Nikoli ne načrtujte samo za eno prihodnost,« je dejala Krivonos in večkrat poudarila, da prihodnost ni ena sama projekcija, ampak več možnih scenarijev, ki jih oblikujejo tehnologija, geopolitika, demografija, gospodarstvo in družbeni odzivi.

Daria Krivonos: »Največje tveganje ni sama tehnologija ali negotovost prihodnosti, ampak nepripravljenost na spremembe.« FOTO: Jože Suhadolnik

»Če hočemo imeti ljudi, ki bodo ustvarjali, morajo biti zdravi«

Ekonomist dr. Peter Wostner z Umarja je predstavil posledice staranja prebivalstva, kaj to pomeni za delo, produktivnost in delovanje družbe kot celote. »Delovnih mest je prvič v zgodovini več kot ljudi,« je dejal in po njegovem mnenju je to eden največjih premikov, ki jih Evropa še ni zares dojela. Prav zato postaja pomemben praktično vsak posameznik. Po njegovem mnenju bomo morali bistveno bolje vključevati starejše, ljudi z omejitvami, kronične bolnike in vse skupine, ki jih je trg dela pogosto odrival na rob. Brez tega sistemi dolgoročno ne bodo več delovali.

Opozoril je tudi na rast absentizma in dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki postajajo vse večji problem starajočih se družb. Bolj ko se prebivalstvo stara, večji pritisk nastaja na zdravstvene sisteme, socialne blagajne in podjetja. Toda, kot je poudaril Wostner, bi bilo napačno vse skupaj razumeti samo skozi prizmo daljšega dela in večje obremenjenosti ljudi. »Ne gre za to, da bomo več garali. Gre za to, da bomo morali ustvarjati drugače,« je dejal. Po njegovem mnenju bodo avtomatizacija, umetna inteligenca in digitalizacija prevzele vedno več rutinskih nalog, ljudje pa bodo ustvarjali vrednost predvsem skozi znanje, ustvarjalnost, sodelovanje in sposobnost prilagajanja. Zato zdravje postaja bistveno širše vprašanje od same zdravstvene oskrbe. »Če hočemo imeti ljudi, ki bodo ustvarjali, morajo biti zdravi,« je opozoril.

Zdravstvo postaja vprašanje prihodnosti države

Staranje prebivalstva in kronične bolezni bodo ena ključnih ekonomskih tem prihodnjih let, saj neposredno vplivajo na delo, produktivnost in javne finance. FOTO: Jože Suhadolnik

Zdravstveni sistemi prihodnosti ne bodo več temeljili samo na zdravljenju bolezni, ampak na precej širšem razumevanju družbe, dela in kakovosti življenja. Zdravje postaja razvojna infrastruktura države in eden ključnih pogojev za produktivnost, družbeno stabilnost in dolgoročno konkurenčnost. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da bo prihodnost zdravstva v veliki meri odvisna tudi od posameznikov in njihovega odnosa do zdravja. »Odločitev je v naših rokah, zdravje pa je naše največje bogastvo,« je dejala. Morda pa je celotno razpravo še najbolje povzela Daria Krivonos z mislijo, da sedanjosti pogosto ne razumemo dovolj dobro prav zato, ker prihodnost še vedno dojemamo kot nekaj oddaljenega: »Sedanji trenutek je bil pred kratkim še nepredstavljiva prihodnost.«

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.