Deset projektov, ki bodo preobrazili slovensko zdravstvo

»Do poletja bo končanih približno deset projektov, ki bodo omogočili velik korak naprej v digitalizaciji zdravstva v Sloveniji,« je na mednarodni konferenci o zdravstvu prihodnosti – od nacionalnih strategij do klinične realnosti, poudaril Tomaž Gornik, direktor podjetja Better, ki je konferenco tudi organiziralo.

Kot je pojasnil, je Slovenija dobila 83 milijonov evrov evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za digitalizacijo zdravstva. To omogoča tudi izvedbo projektov, ki bodo podlaga za dvig digitalizacije našega zdravstva na višjo raven.

Med projekti, ki morajo biti končani do poletja – kar ne pomeni, da bodo rezultati vidni takoj, ampak bo uvedba trajala nekaj časa – je Gornik naštel vzpostavitev e-kartona in enotnega podatkovnega modela, vzpostavitev nacionalnega registra zdravil, digitalizacijo fizičnih kartonov, vzpostavitev strateškega podatkovnega skladišča, informacijski sistem za nujno medicinsko pomoč, avtomatizacijo delovnih razporedov ter enotni centralni urnik in prepoznavanje govora. Ključno je, da se bodo podatki, ki bodo o posameznem pacientu nastajali v vsakem od teh sistemov, povezovali na isti deljeni zdravstveni zapis.

Podjetje Better, ki kot ponudnik tehnoloških rešitev projekte izvaja, je sicer eno najaktivnejših na področju digitalizacije zdravstva v Evropi in širši regiji. »Samo v treh evropskih državah še ne uporabljajo naše platforme oziroma sistema za upravljanje zdravil.

Zdaj smo z našimi rešitvami prisotni že v več kot 150 bolnišnicah, med katerimi sta tudi največja bolnišnica za zdravljenje raka v Evropi The Christie in najboljša evropska bolnišnica, Karolinska na Švedskem,« je povedal Gornik. V Sloveniji na področju digitalne transformacije že 33 let sodelujejo z onkološkim inštitutom v Ljubljani in skoraj 20 let z ljubljansko pediatrično kliniko.

Cilj digitalizacije zdravstva, katere temelj so na enem mestu zbrani vsi klinični podatki pacienta, do njih pa ima dostop vsak zdravstveni delavec vedno in takoj, ko jih potrebuje za kompetentno odločanje o pacientu, je izboljšati kakovost storitev za paciente in omogočiti medicinskemu osebju kompetentnejše, na vseh podatkih temelječe sprejemanje odločitev ter zmanjšati njihovo obremenitev.

Koraki do digitalizacije 

Da bi dosegli te cilje, so pomembni štirje koraki. Prvič, povezanost oskrbe, kar pomeni, da se vsi zdravstveni podatki, ki jih o pacientu vnaša zdravstveno osebje, ne glede na to, ali je to osebni zdravnik, bolnišnica, dom za starejše, urgenca – zbirajo na enem mestu. »Cilj je, da imajo vsi ti deležniki celovito sliko, kjerkoli v procesu zdravljenja naletijo na pacienta. In to je temelj digitalizacije in nekaj, kar digitalizacija v resnici lahko omogoči,« je poudaril Gornik.

Drugič, da vse ustanove v sistem dosledno in v realnem času vnašajo vse podatke, vključno z vodenjem kroničnih bolezni, preventivo itn. »Če so na enem mestu zbrani vsi podatki, je iz njih mogoče videti na primer, ali oseba, ki je bila na nekem presejalnem programu pozitivna, ni šla na pregled, in zdravnik lahko pravočasno ukrepa,« je dejal.

Tretjič, pomembno je, da so vsi podatki, ki se zbirajo, v istem podatkovnem formatu. To ne pomeni uporabe zgolj ene aplikacije, ampak več različnih orodij in različnih ponudnikov, prilagojene rešitve, ki pa ne uporabljajo vsaka svojega načina shranjevanja podatkov, ampak jih vse tvorijo na enak strukturiran način in v enaki obliki, da so tako dostopni vsem uporabnikom in jih je tudi mogoče uporabiti v sistemih umetne inteligence z upoštevanjem omejitev dostopa.

Četrtič, vzpostavitev pogovornega elektronskega zdravstvenega zapisa. Prvi korak k temu je uporaba prepoznave govora, ki govorjeni tekst spreminja v besedilo. Nadgradnja tega pa je, da vsebina ne nastaja le kot tekst, ampak da podatki, ki jih to besedilo nosi, samodejno in v strukturirani obliki polnijo zaledne sisteme – po predhodni potrditvi osebja.

Izkušnje iz prakse

O izkušnjah iz prakse so na okrogli mizi govorili dr. Bojana Beović, specialistka infektologije in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Rok Kučan s Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok na Pediatrični kliniki v Ljubljani, medicinska sestra na tem oddelku Anja Klopčič in dr. Jan Žmuc, specialist splošne kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Na pediatriji so zelo naklonjeni digitalizaciji, ki poteka na kliniki, je povedal Kučan, in kot pomemben vzrok navedel, da se v otroškem obdobju zdravniki zelo pogosto menjajo in je pomembno, da zdravnik v prvem stiku s pacientom pridobi čim več podatkov v čim krajšem možnem času, da si ustvari neko klinično sliko.

Žmuc se je strinjal, da je delo v okolju, podprtem z digitalizacijo, olajšano in bolj varno za pacienta. »Čeprav imamo včasih izzive, novosti vidimo kot slabe, kot da nam bodo otežile delo, ali se nanje težko navadimo, mislim, da nihče, ki je preizkusil digitalne rešitve, ne želi nazaj na star način dela.«

Temelj so izobraževanja zdravstvenih delavcev

Bojana Beović je poudarila vlogo izobraževanj ter seznanjanja zaposlenih v zdravstvu z informacijsko tehnologijo in tudi umetno inteligenco, »na tem področju moramo narediti še kar nekaj korakov naprej, in to na različnih ravneh«, je poudarila. In dodala, da mora biti tudi po tem, ko je sistem zagnan, zdravstvenim delavcem na voljo podpora, kamor lahko pokličejo, če v nekem trenutku sistem ne deluje ustrezno ali se znajdejo v dilemi, kako nekaj narediti.

Anja Klopčič v praksi ugotavlja, da tehnologije, ki jih uvajajo, olajšajo delo in prihranijo kar nekaj časa, vse je zbrano na enem mestu. Vidi pa še možnosti za izboljšave. Opozorila je, da pri delu tehnologije ne smejo zmanjšati osredotočenosti na bolnika in pristnega stika z njim.

»Za nas je ključen dostop do podatkov,« pa je dejal Kučan, čas za seznanjanje z njimi pa je dostikrat omejen, včasih mora kirurg hitro sprejemati odločitve, in to z nepopolnimi podatki. Kadar se na poseg lahko pripravi, je prednost digitaliziranega okolja ta, da lahko do podatkov, slik, izvidov dostopa od koderkoli, tako med dežurstvom na drugem oddelku kot z oddaljenim dostopom ali pa tik pred posegom v operacijski dvorani. To, da so ključne informacije na voljo z dvema klikoma, je velika prednost.

Predaja informacij

Dotaknili so se tudi vprašanja varnostnih standardov v programskih rešitvah. Panelisti so se strinjali, da digitalizacija izboljšuje varnost bolnikov, Beovićeva je dejala, da prinaša veliko več podpore pri predpisovanju zdravil, želela pa bi še protokole, ki bi opozarjali ali preprečevali, da bi pacient prejel na primer prevelik odmerek zdravila.

Poudarili so tudi enostavnejšo, bolj strukturirano, hitrejšo in zanesljivejšo predajo informacij sodelavcem, na primer med izmenami. Če so podatki v digitalizirani obliki, ne more nastati šum v komunikaciji. »Že ko pridem v službo, si lahko v nekaj minutah ustvarim sliko, kaj se dogaja z mojimi bolniki, po kakšni težji operaciji lahko pogledam stanje bolnika tudi prek oddaljenega dostopa.

In po drugi strani, ko z ekipo predamo bolnika iz operacijske dvorane na oddelek ali v enoto intenzivne terapije, lahko elektronsko zabeležim vsa morebitna pooperativna navodila, posebnosti glede operativnega posega. Tukaj vidim zelo pozitiven prispevek k varnosti in komunikaciji,« je opisal Žmuc.