Nihanje števila in vrste nezgod ter poškodb po mesecih ni naključno, ampak sledi vzorcem, ki so odvisni od vremenskih razmer, števila ur dnevne svetlobe in naših aktivnosti. Poletni meseci izstopajo po eni strani zaradi več športnih aktivnosti in počitniškega obdobja, pogosteje smo udeleženi tudi v prometu, v nekaterih poklicih pa zaradi narave dela, saj vročina vpliva na našo pozornost.

Kaj kažejo analize iz tujine?

Analiza prvih sprejemov na travmatoloških oddelkih v Veliki Britaniji v obdobju 2009–2018 je pokazala, da je teh sprejemov največ v polet­nih mesecih, pacienti so v povprečju mlajši in nekoliko manj pogosto potrebujejo operacijo. Prav tako redkeje ostanejo v bolnišnici, če pa že, je to pogosto le en dan, med drugim navajajo avtorji članka, objavljenega na platformi ScienceDirect.

V eni od danskih univerzitetnih bolnišnic pa so z analizo zlomov pri otrocih do 14. leta starosti v obdobju 1996–2019 zaznali bistveno povečanje pojavnosti v pomladnih in poletnih mesecih, razen julija. V juniju so v urgentnih centrih obravnavali 404 zlome na 10.000 dečkov in v maju 317 na 10.000 deklic, decembra pa 206 pri dečkih oziroma 156 pri deklicah, je bilo objavljeno v Danish Medical Journal.

Vsi smo pacienti jutrišnjega dne

Podobna študija o zlomih dolgih kosti na Švedskem je zajela otroke do 16. leta v obdobju 2015–2023, podatke pa so črpali iz nacionalnega registra zlomov. Kot je navedeno v članku, objavljenem v Journal of Pediatric Orthopaedics, je bila povprečna mesečna incidenca teh zlomov 133 na 10.000 otrok, največja pa maja in junija ter avgusta in septembra.

Sezonsko tudi v Sloveniji

Določeni sezonski vzorci so značilni tudi v Sloveniji, se strinjajo v treh slovenskih zavarovalnicah, ki ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja in smo jih zajeli v članek; to so Zavarovalnica Triglav, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in Prva Osebna zavarovalnica.

»V poletnih mesecih je običajno več gibanja na prostem, šport­nih in rekreativnih dejavnosti ter potovanj, zato je lahko tudi več poškodb, zaradi katerih posamez­niki potrebujejo specialistične preglede, diagnostične preiskave ali rehabilitacijo. Ljudje pri zdrav­stvenih težavah iščejo predvsem hitro pot do diagnoze in ustreznega zdravljenja,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.

V Prvi Osebni zavarovalnici pa v poletnih mesecih opažajo več povpraševanja za koriščenje zdravstvenih storitev predvsem na področju dermatologije, pravi Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve.

»Zaradi večje izpostavljenosti soncu in večje ozaveščenosti o preventivi kožnega raka izstopajo predvsem dermatološki pregledi. K večjemu povpraševanju po dermatologiji pa prispevajo tudi zelo dolge čakalne dobe za to medicinsko področje v javnem zdravstvu.«

Ob tem so pomembna kritja tudi za področji ortopedije in rehabilitacije, na katerih je povpraševanje podobno vse leto, »rehabilitacije ostajajo aktualne predvsem zaradi sedečega načina življenja in kroničnih bolečin«, pojasnjujejo v Prvi.

Previdno na soncu – 90 odstotkov kožnega raka je mogoče preprečiti

V Vzajemni zdravstveni zavarovalnici medtem ugotavljajo, da koriščenje storitev v okviru dodat­nega zdravstvenega zavarovanja v poletnih mesecih malo upade, s septembrom pa se spet okrepi. Med storitvami, ki jih zavarovanci tudi poleti najpogosteje koristijo, ostajajo diagnostične preiskave – predvsem magnetna resonanca, specialistični pregledi in fizioterapije –, operativni posegi pa se bolj izvajajo po koncu dopustov.

Kot še dodajajo, »poletnega porasta koriščenja zaradi prometnih nesreč ali drugih akutnih poškodb ne zaznavamo, saj urgentna stanja praviloma niso predmet dodatnih zdravstvenih zavarovanj. V tem obdobju je bolj aktualno zdrav­stveno zavarovanje za tujino.«

Ključna prednost je dostopnost do obravnave

Ne glede na letni čas koriščenja dodatnih zdravstvenih zavarovanj ostaja njihova ključna prednost možnost hitrega dostopa do zdrav­stvene obravnave brez dolgotrajnega čakanja, poudarjajo v zavarovalnicah.

V poletnih mesecih je običajno več gibanja na prostem, šport­nih in rekreativnih dejavnosti ter potovanj, zato je lahko tudi več poškodb. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pri Zavarovalnici Triglav dodatno zavarovanje krije specialistično obravnavo, diagnostiko in zdravila, njegova nadgradnja poleg naštetega omogoča še kritje posegov in ambulantne rehabilitacije, skleniti pa je mogoče tudi dodatno zdravstveno zavarovanje za primer nezgode, v katero so vključena kritja, ki omogočajo hitro specialistično obravnavo, diagnostiko ter ambulantno rehabilitacijo z višjo zavarovalno vsoto v primeru nezgode.

»Podjetja lahko za zapos­lene sklenejo kolektivno obliko zavarovanja, s čimer jim v primeru novonastalih zdravstvenih težav omogočijo hiter dostop do specialista, zdravljenja in rehabilitacije,« so pojasnili.

Ko je diagnoz več

Prednosti dodatnega zdravstvenega zavarovanja se še zlasti pokažejo takrat, ko posameznik potrebuje več zaporednih zdravstvenih storitev, se strinjajo v zavarovalnicah.

Pri tem ni ključna le hitrost, pravijo v Zavarovalnici Triglav, ampak tudi podpora – da nekdo pomaga organizirati celoten proces, od prvega pregleda do morebitnih kompleksnejših diagnoz, ko je za zdravljenje potrebno povezovanje strokovnjakov različnih specialnosti. »Prek Zdravstvene točke zavarovancu pomagamo pri naročanju pregledov, diagnostike in nadaljnjih obravnav ter koordiniramo potek zdravljenja. To mu prihrani čas in zmanjšuje negotovost v obdobju, ko ima zdravstvene težave.«

Tudi v Prvi Osebni zavarovalnici izpostavljajo pomen hitrega in usklajenega dostopa do obravnav. »To zagotavljamo v največ desetih delovnih dneh, kar bistveno skrajša pot do diagnoze in začetka zdravljenja. Ključna prednost je tudi pri rehabilitaciji. Medtem ko so čakalne dobe v javnem sistemu za tovrstne storitve zelo dolge, dodatno zavarovanje omogoča hitrejši začetek terapij, kar pomembno vpliva na uspešnost okrevanja,« je pojasnila Nataša Hajdinjak.

Na Vzajemni poleg hitrega dostopa do diagnostike, organizacijske podpore ter celovitega zdravljenja – od diagnostike do fizioterapije oziroma operativnega posega – omenjajo še možnost pridobitve drugega mnenja specialista, ki zavarovancu pomaga pri potrditvi diagnoze ali odločitvi o nadaljnjem zdravljenju.

Kje se lahko zaplete?

V zavarovalnicah poudarjajo, da si je pri sklepanju police treba vzeti dovolj časa za pogovor s svetovalcem, in kot še opomnijo v Vzajem­ni, preveriti obseg kritij, morebitne izključitve, čakalne dobe in zavarovalne vsote.

V Zavarovalnici Triglav svetujejo pozornost glede pogojev v povezavi z zdrav­stvenimi stanji, ki jih imamo že pred sklenitvijo zavarovanja, ter ali zavarovanje vključuje dodatne storitve, kot so posegi ali rehabilitacija. Naj zavarovanci pravočasno pridobijo potrebne odobritve ter se dosledno držijo predpisanih postopkov, saj se s tem lahko izog­nejo neprijetnim presenečenjem in dodatnim stroškom, pa dodajajo v Prvi Osebni zavarovalnici.

Predhodna in kronična stanja niso vključena v kritje, kar zavarovanci pogosto spregledajo ob sklepanju zavarovanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Najpogostejši razlog za nesporazume je, da obseg sklenjenega zavarovanja ne ustreza pričakovanjem zavarovanca. Zgodi se, da posameznik nima vključene storitve, ki jo potrebuje, na primer kritja za bolezenska stanja ali operativne posege, ali pa je že izkoristil dogovorjeno zavarovalno vsoto. V določenih primerih gre tudi za pred­obstoječe zdravstveno stanje ali storitev, ki je po pogojih izključena iz zavarovanja oziroma zanjo še ni potekla čakalna doba,« primere iz prakse navajajo v Vzajemni zdrav­stveni zavarovalnici.

Pomemben postopek naročanja

V Prvi Osebni zavarovalnici poleg tega ugotavljajo, da zavarovanci pogosto spregledajo, da sta za dodatno zdravstveno obravnavo potrebni predhodna triaža in avtorizacija asistenčnega centra. »Če ta ni pridobljena pravočasno, lahko storitve padejo v samoplačniški režim,« opozarjajo.

Pogost izziv so tudi predhodna in kronična stanja, ki niso vključena v kritje, kar zavarovanci pogosto spregledajo ob sklepanju zavarovanja. Če zavarovalnica ugotovi zamolčano stanje, se kritje zdravstvene oskrbe ne odobri in tudi v prihodnje tovrstna stanja niso predmet pravic, in sicer za obdobje dveh let od ozdravitve, še pojasnjujejo.

Zaplete se lahko tudi zaradi neupoštevanja postopka naročanja, zlasti pri zahtevnejših posegih, pri katerih organizacijo vodi zavarovalnica. Naročanje na zdravstvene storitve namreč poteka prek asistenčnega centra, v praksi pa se pogosto zgodi, da se zavarovanci za termin dogovorijo neposredno z izvajalcem, kar lahko povzroči dodatne zaplete.

»Pri koriščenju zdravstvenih storitev je treba najprej opraviti triažni postopek in na podlagi tega asistenčni center organizira termin zdravstvene obravnave,« pravi Nataša Hajdin­jak. Nejasnosti so lahko tudi pri zdravilih, saj zavarovanci pogosto menijo, da zavarovanje krije vsa zdravila na beli recept ali pa celo doplačila. »Vendar se strošek povrne le, če zdravila predpiše naš izvajalec ob pregledu ali operaciji.«

Da nesporazumi najpogosteje izhajajo iz pričakovanj, kaj posamezno zavarovanje krije in kakšen je postopek uveljavljanja pravic, pritrjujejo tudi v Zavarovalnici Triglav.

»Za koriščenje zdravstvenih storitev je potrebna medicinsko utemeljena indikacija. Zavarovanje prav tako ne krije nujne medicinske pomoči, ampak omogoča organizacijo in kritje storitev, ki spadajo v obseg sklenjenega zavarovanja. Zavarovanci lahko pokličejo naš asistenčni center, kjer prejmejo informacije o kritjih, pomoč pri organizaciji terminov in podporo pri uveljavljanju pravic iz zavarovanja,« poudarjajo.