Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Predstavitvena informacija  |   Zdravje

»Državno in zasebno zdravstvo morata delovati z roko v roki« (video)

Vzajemna po veliki preobrazbi posluje bolje od zastavljenih planov, krepi zdravstvene storitve in svojo rast vse bolj usmerja tudi v regijo.
Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne. FOTO: Leon Vidic
Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne. FOTO: Leon Vidic
Naročnik oglasne vsebine je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica
8. 10. 2026 | 09:28
17:42

Oglejte si videointervju z Matijo Šenkom o prihodnosti Vzajemne, novih priložnostih za rast in spremembah, ki jih potrebuje slovensko zdravstvo:

Slovensko zdravstvo ima več strukturnih izzivov, med katerimi so pomanjkanje zdravstvenega kadra, omejeni finančni viri in dolge čakalne dobe. Posledice se kažejo predvsem v dostopnosti zdravstvenih storitev, vse bolj pa jih občuti tudi gospodarstvo, saj dolgotrajne bolniške odsotnosti povečujejo stroške podjetij in zdravstvene blagajne.

Razlogov za takšno stanje je več. Po mnenju Matije Šenka, predsednika uprave Vzajemne, pa so ga v zadnjih letih dodatno zaostrili tudi nekateri ukrepi na področju zdravstva. »Omenil bi ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki so se nato pretopila v obvezni prispevek. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na vaši konferenci Zdravje 2026 povedal, da bi moral ta prispevek, ki je danes 39 evrov, znašati vsaj 50 evrov, da bi se finančna vrzel zdravtvene blagajne lahko pokrila,« pojasnjuje Šenk. Kot drugi takšen korak izpostavlja blokado interventnega zakona, predvsem v delu, ki se nanaša na zdravstvo in ima po njegovih besedah pomemben vpliv na financiranje sistema.

Kot tretji veliki izziv izpostavlja absentizem, ki po njegovem mnenju ni več zgolj zdravstveno, temveč tudi pomembno gospodarsko vprašanje. Del rešitve vidi v kolektivnih zdravstvenih zavarovanjih. »Težava je res velika, mogoče celo večja od vprašanja pokojninskih zavarovanj, zato pričakujem tudi spodbude države, na primer v obliki davčnih olajšav.«

Šenk opozarja tudi na organizacijo zdravstvenih zmogljivosti in na potrebo po tesnejšem sodelovanju med javnim in zasebnim zdravstvom. Prepričan je, da bi bilo mogoče del razpoložljivih sredstev uporabiti učinkoviteje ter pacientom omogočiti hitrejšo in kakovostnejšo obravnavo. »Državno in zasebno zdravstvo bi morala delovati z roko v roki,« poudarja.

Velike spremembe je v zadnjih letih doživela tudi Vzajemna. Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je morala na novo postaviti svoj poslovni model. Prvi letošnji rezultati kažejo, da preobrazba poteka hitreje od načrtov. Čeprav je bila točka preloma v strategiji predvidena za leto 2028, Šenk ocenjuje, da bi jo lahko tako zavarovalnica kot skupina dosegli že prihodnje leto.

Kako velika težava je absentizem v Sloveniji in kakšno vlogo imajo pri njegovem zmanjševanju kolektivna zdravstvena zavarovanja?

Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne. FOTO: Leon Vidic
Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne. FOTO: Leon Vidic
Mislim, da je absentizem ena največjih težav slovenskega gospodarstva. V evropskem okviru smo tako rekoč na repu, saj je zaposleni v povprečju na bolniškem dopustu 22 dni na leto. Lani je bilo tako izgubljenih 17 milijonov delovnih dni oziroma približno 53.000 na dan, skupni stroški za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in podjetja pa so znašali okoli 1,3 milijarde evrov.

Kolektivna zdravstvena polica je po mojem mnenju zagotovo ena od rešitev. Povratne informacije približno 700 podjetij, ki so pri nas zavarovana, so pozitivne, podobno pa slišimo tudi od drugih zavarovalnic, ki ponujajo takšna zavarovanja. Menim, da bo kolektivno zdravstveno zavarovanje prej ali slej postalo nujnost v podjetjih. Pričakujem tudi podporo države, denimo v obliki davčnih olajšav. S tem se lahko izboljša zdravje zaposlenih in poveča produktivnost, posledično pa tudi prihodki podjetij in potrošnja. To se na koncu odrazi tudi v višjih davčnih prilivih in bruto domačem proizvodu.

Veliko zdravstvenih težav bi lahko preprečili ali vsaj omilili, če bi jih odkrili dovolj zgodaj. Kakšno mesto ima preventiva v vašem poslovnem modelu in kako jo želite približati zavarovancem?

Preventiva postaja vse pomembnejši del našega poslovnega modela. Zavarovancem želimo pomagati, še preden zdravstvena težava terja zahtevnejše zdravljenje. Z zgodnjim prepoznavanjem zdravstvenih tveganj lahko izboljšamo izide zdravljenja, zmanjšamo možnost zapletov in prispevamo k preprečevanju dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Preventivne vsebine in storitve vključujemo v Zdravstveno polico, program zvestobe Varuh zdravja, digitalne vsebine ter kolektivne rešitve za podjetja. Zavarovancem želimo preventivo približati tako, da je preprosto dostopna in vključena v storitve, ki jih že uporabljajo, ne pa prepuščena zgolj njihovi lastni pobudi.

Preventivo spodbujamo tudi s sodelovanjem na športnih prireditvah, v šolah in na različnih festivalih. Na festivalu Tretje življenjsko obdobje je denimo sodelovala tudi naša hčerinska družba Barsos.

Omenili ste pomen pravočasnega dostopa do zdravnika in diagnoze. Kako lahko Vzajemna pomaga skrajšati pot do obravnave in katere rešitve pri tem ponujate?

Zdravstvena polica Vzajemne ne omogoča le kritja stroškov zdravljenja. Najpomembneje se mi zdi, da zavarovanca spremljamo skozi celoten proces – od klica v asistenčni center in usmeritve k specialistu do diagnostike, nadaljnje obravnave, na primer operacije, ter po potrebi tudi fizioterapije oziroma rehabilitacije. To lahko zagotavljamo tudi zato, ker imamo v mreži Varuh zdravja več kot 150 pogodbenih medicinskih in štiri lastne centre. Prav ta asistenca in pomoč od začetka do konca procesa se mi zdita za naše zavarovance najpomembnejši. Digitalizirali smo tudi poslovanje, zato lahko zavarovanec v našem središču za stranke uredi različne spremembe na polici, sklene dodatno zavarovanje ali prijavi škodo. Letos smo uvedli tudi pomoč medicinske sestre, zdravniški posvet pa je dosegljiv 24 ur na dan, sedem dni v tednu, tudi v tujini.

Verjamem, da je prav ta servis za zavarovanca lahko celo pomembnejši od samega kritja stroškov zdravljenja.

Vzajemna po veliki preobrazbi krepi zdravstvene storitve, digitalne rešitve in prisotnost v regiji. FOTO: Leon Vidic
Vzajemna po veliki preobrazbi krepi zdravstvene storitve, digitalne rešitve in prisotnost v regiji. FOTO: Leon Vidic

Vzajemna je v zadnjih letih doživela eno največjih sprememb v svoji zgodovini. Kaj je bilo v tem obdobju najzahtevnejše in česa ste se pri tem naučili?

To je bilo res zelo intenzivno obdobje. Spremembe so bile posledica dveh zakonov, sprejetih leta 2023, pri čemer bi že vsak od njiju za marikatero zavarovalnico pomenil velik pretres. Sredi leta 2023 so bila ukinjena dopolnilna zdravstvena zavarovanja, zato smo s 1. januarjem 2024 ostali brez 93 odstotkov kosmate obračunane premije. Konec leta 2023 je bil nato sprejet še zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo, kar je za seboj potegnilo dobri dve leti transformacije.

S 4. marcem letos smo vstopili na borzo in s tem se je preoblikovanje tudi formalno zaključilo. V tem času smo morali prilagoditi poslovni model, poskrbeti za interese naših zavarovancev, stabilizirati poslovanje, določiti prioritete in se pravočasno odzivati na spremembe. Mislim, da so rezultati glede na dane okoliščine odlični.

Ob vsem tem smo morali seveda tudi ves čas poslovati. Po mojem mnenju sta bila pri tem ključna dva dejavnika. Prvi so zaposleni – kakovosten, pripaden in prizadeven kader. Drugi pa je ustrezna kapitalska moč oziroma kapitalska ustreznost. Tako smo lahko zagotovili visoko varnost našim zavarovancem in hkrati izvajali ambiciozno strategijo za obdobje 2025–2027.

Rezultati prvega polletja kažejo rast poslovanja. Kaj vam te številke povedo o položaju Vzajemne po preoblikovanju in kaj pomenijo za prihodnje načrte?

Rast poslovanja je seveda pomembna, vendar je za nas na prvem mestu stranka, saj brez strank tudi ni poslovanja. Zato želimo predvsem zagotavljati hitro in kakovostno obravnavo vseh naših zavarovancev.

Pomembne pa so seveda tudi številke. V prvem polletju letošnjega leta je kosmata obračunana premija znašala 20,3 milijona evrov, kar je 16,1 odstotka več kot leto prej in 3,6 odstotka več od načrtovanega. Poslovni izid zavarovalnice je bil pozitiven in je znašal 269.000 evrov, medtem ko je skupina ustvarila 296.000 evrov izgube. Kapital zavarovalnice znaša 74,6 milijona evrov, na ravni skupine pa 79,1 milijona evrov. Kapitalska ustreznost je med letom še nekoliko narasla in znaša 297 odstotkov, kar zagotavlja varnost našim zavarovancem in nam omogoča izvajanje strategije.

Pri zdravstvenih zavarovanjih, ki so za nas najpomembnejša zavarovalna vrsta, imamo trenutno 31,3-odstotni tržni delež. V strategiji smo zapisali, da bomo točko preloma dosegli leta 2028, osebno pa menim, da jo bomo tako na ravni zavarovalnice kot skupine že prihodnje leto.

Kot prvi tuji trg ste izbrali Hrvaško. Zakaj prav ta trg in kam vas lahko regionalna širitev vodi v prihodnje?

Širitev na tuje trge je bila eden od pomembnih ciljev naše strategije, Hrvaška pa je bila nekako naravna prva izbira. Je najbližji trg, poleg tega tam deluje tudi več partnerjev, s katerimi že sodelujemo v Sloveniji. Podpisali smo pogodbe z zdravstvenimi izvajalci, nekatere stranke z območij ob meji pa lahko pripeljemo tudi na zdravljenje v Slovenijo.

Pomemben korak smo naredili letos s podpisom pogodbe z zavarovalnico Groupama, pri čemer smo iskali predvsem komplementarno sodelovanje. Naša mreža bo v Sloveniji tržila njihovo avtomobilsko zavarovanje in zavarovanje doma, na Hrvaškem pa bo Groupama prek svojih distribucijskih poti tržila našo Zdravstveno polico. Bančno zavarovalništvo je na Hrvaškem precej razvito, zato si od sodelovanja obetamo prve pomembnejše rezultate že leta 2027, v celoti pa bo po mojem mnenju zaživelo leta 2028.

Želimo si tudi na druge trge, vendar se bomo širili premišljeno. Spremljali bomo, kje so največje priložnosti in najboljši partnerji, ter se postopoma širili naprej. Menim, da lahko kot specializirana zdravstvena zavarovalnica tudi na drugih trgih ponudimo veliko znanja.

Matija Šenk vidi velik prostor za tesnejše sodelovanje javnega in zasebnega zdravstva v korist pacienta. FOTO: Leon Vidic
Matija Šenk vidi velik prostor za tesnejše sodelovanje javnega in zasebnega zdravstva v korist pacienta. FOTO: Leon Vidic

Pred kratkim pa ste vstopili tudi v solastništvo Ajdomeda. Kaj iščete pri takšnih naložbah in kakšno vlogo ima Ajdomed v širši strategiji skupine?

Pri naložbah iščemo predvsem strateško skladnost, kakovost zdravstvenih storitev, boljšo geografsko dostopnost in dolgoročno vzdržen poslovni model. Ne zanima nas zgolj lastništvo zdravstvenega izvajalca, pomembno je predvsem, ali lahko naložba dopolni našo zavarovalno ponudbo in mrežo Varuh zdravja ter zavarovancem omogoči boljši dostop do storitev.

Presojamo tudi kakovost strokovne ekipe in upravljanja, potrebe lokalnega okolja, razvojni potencial, sinergije z drugimi družbami v skupini ter pričakovano dolgoročno donosnost vloženega kapitala.

Ajdomed smo januarja 2026 registrirali skupaj z lokalnim partnerjem Ajdonavti, Vzajemna pa ima v družbi 75-odstotni delež. Ajdomed pomeni širitev skupine v Ajdovščino oziroma na zahod, potencialno tudi čez mejo. Z njim želimo povečati dostopnost specialističnih in diagnostičnih zdravstvenih storitev ter razvijati zmogljivosti tam, kjer prepoznamo konkretne potrebe lokalnega okolja. Hkrati je Ajdomed primer modela, pri katerem povezujemo naše znanje s področja zavarovanj z znanjem in poznavanjem okolja lokalnega partnerja.

Kje vidite največji prostor za nadaljnjo rast Skupine Varuh zdravja v prihodnjih letih?

Največji prostor za rast vidimo na presečišču zdravstvenih zavarovanj, zdravstvenih storitev in učinkovite organizacije poti do oskrbe. Prvi steber ostajajo dodatna zdravstvena in nezgodna zavarovanja za posameznike, družine in podjetja. Velik potencial imajo kolektivna zdravstvena zavarovanja, saj se delodajalci vse bolj zavedajo vpliva zdravja zaposlenih na absentizem, produktivnost in potrebe po dodatnem kadru. Daljša bolniška odsotnost namreč pogosto pomeni tudi potrebo po nadomeščanju zaposlenega.

Drugi pomemben prostor za rast so zdravstvene storitve in diagnostika, ki jih bomo razvijali prek družb v skupini, mreže Varuh zdravja in pogodbenih partnerjev. Nadaljevali bomo tudi razvoj digitalnih in asistenčnih storitev. Zavarovanec ne potrebuje le povračila stroškov, ampak predvsem pomoč pri tem, kam se obrniti in kako čim hitreje priti do ustrezne obravnave.

Dodaten prostor odpira regionalna širitev, predvsem prek partnerstev z družbami, ki imajo na posameznih trgih že razvito distribucijsko mrežo. Pri vseh razvojnih korakih bomo pazili, da se ne razpršimo preveč. Osrednja identiteta ostaja zdravje, rast pa mora biti dolgoročna, vzdržna in dobičkonosna.

Verjamem tudi v sodelovanje zasebnega in javnega zdravstva v korist pacienta, na primer pri sodelovanju v okviru košarice pravic.

Številni upravičenci še niso uredili prevzema delnic ali Vzajemni sporočili podatkov za denarno izplačilo. Na kaj bi jih danes posebej opozorili?

Upravičencem svetujemo, naj preverijo svoj status in pravočasno uredijo prevzem delnic oziroma Vzajemni posredujejo veljaven TRR za denarno izplačilo. Delnice je mogoče prevzeti do vključno 3. marca 2028. Za prevzem delnic mora upravičenec odpreti trgovalni račun ali individualni naložbeni račun pri svoji banki, lahko pa v skladu s predpisanim postopkom pravico do delnic prenese tudi na družinskega člana. Neprevzete delnice bodo po izteku roka, torej dve leti po uvrstitvi Vzajemne na borzo, prenesene na Kapitalsko družbo.

Vse informacije, obrazci in navodila za upravičence oziroma njihove dediče so objavljeni na spletni strani Vzajemne. Roki so še odprti, vendar priporočamo, da potrebne postopke uredijo čim prej. Če potrebujejo pomoč, se lahko obrnejo neposredno na nas ali na najbližjo poslovno enoto.

Po besedah Matije Šenka ostaja zdravje osrednja identiteta prihodnjega razvoja Vzajemne. FOTO: Leon Vidic
Po besedah Matije Šenka ostaja zdravje osrednja identiteta prihodnjega razvoja Vzajemne. FOTO: Leon Vidic

Koliko upravičencev še ni uredilo izplačila oziroma prevzema delnic?

Od skupno 22,1 milijona evrov smo izplačali dobrih 16 milijonov, odprtih je torej še približno 6,1 milijona evrov, večinoma pri manjših zneskih. Delnice pa je doslej prevzela približno četrtina upravičencev. V prihodnjem letu jih bomo še dodatno spodbujali, naj prevzem uredijo pravočasno.

Smo pa z odzivom na borzi zadovoljni. Delnica kotira nekoliko višje, kot smo pričakovali, hkrati pa je tudi precej likvidna. Ponosni smo tudi na to, da nas je Ljubljanska borza uvrstila v indeksa SBITOP in SBITOP TR. Rekel bi, da je delnica lepo zaživela.

Kakšna mora biti Vzajemna leta 2030?

Vzajemna mora biti leta 2030 vodilna specializirana zdravstvena zavarovalnica tudi v regiji. Biti mora stabilna ter kapitalsko in finančno trdna, zavarovancem pa zagotavljati hiter in kakovosten servis.

Z vidika zavarovanca bi rekel, da mora biti po eni strani 100-odstotno digitalna, po drugi pa mora ves čas ohranjati osebni stik in pomoč takrat, ko jo ljudje najbolj potrebujejo. Ne nazadnje se prav zato tudi zavarujejo.

Uspeha ne merimo le s kosmato obračunano premijo in številom zavarovancev, ampak tudi z zadovoljstvom strank in delničarjev, za katere verjamem, da jim bomo dolgoročno ustvarjali dodano vrednost.


Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine