Kakšen je zdravstveni sistem nove generacije?

Delov poslovni center je s poslovno konferenco, katere soorganizator je Gospodarska zbornica Slovenije, zaokrožil večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2025: Zdravstveni sistem nove generacije. Programski partner je ISR.

Udeležence je pozdravil Dejan Novaković, direktor Dela mediji, ki je dejal, da je zdravje naše največje bogastvo in tega se ponavadi zavemo šele takrat, ko zbolimo. Pri tem pa pozabljamo, da je zdravje v največji meri odvisno od nas samih, od našega življenjskega sloga - v manjši meri pa tudi od okoljskih vplivov in drugih dejavnikov. »Že tako obremenjeni zdravstveni sistemi bodo namreč ob demografskih spremembah še pod večjim pritiskom. Da temu ne bi bilo tako, pa je treba čedalje več pozornosti in sredstev namenjati preventivi -- prepoznavi in obravnavi dejavnikov tveganja in s tem preprečevanju bolezni. Temu odločno pritrjuje tudi znanost o dolgoživosti. Vendar vsi preventivni ukrepi niso nujno učinkoviti - zato ni vseeno, v katere vlagamo!«

Ali veste, je še povprašal Dejan Novaković, da bi države samo z dodatnimi tremi dolarji vložka v preventivo nenalezljivih bolezni do leta 2030 lahko preprečile več kot 12 milijonov prezgodnjih smrti - ter 28 milijonov srčnih napadov in kapi. Obenem pa prinesle kar 1000 milijard pozitivnih gospodarskih učinkov – prav to je nedavno izpostavila Svetovna zdravstvena organizacija.

V fokusu vsega mora biti vedno posameznik in njegova dobrobit. Zato je izrednega pomena tudi vizija o tem, kakšna zdravljenja bodo v prihodnje na voljo. Le tako bodo zdravstveni sistemi lahko pravočasno vlagali v nekatere prihajajoče tehnologije, novo infrastrukturo in drugačna znanja -, s katerimi bo treba podkovati naslednje generacije študentov medicine in farmacije.

In le tako bo lahko inovacijam omogočen čim hitrejši dostop do bolnika. V Evropi namreč v povprečju traja kar 578 dni od tega, da EU odobri zdravilo - pa do tega, da je to res dostopno. »Podatki kažejo, da so pri tem razlike med državami zelo velike. Na isto zdravilo lahko ponekod bolniki čakajo kar do sedemkrat dlje – to pomeni zamudo od štirih pa do 28 mesecev. To pa je za bolnika zelo dolga doba. In kaj bi omogočilo, da bi bolniki v Evropi hitreje in v večjem obsegu imeli dostop do terapij, ki lahko spreminjajo življenja – to je poenostavitev regulacije in harmonizacija modelov oblikovanja cen zdravil. Pomembno pa je, da Slovenija ostaja odprta za inovacije,« je zaključil Dejan Novaković.

Udeležence konference je pozdravil še Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje, ki je v nagovoru poudaril, da smo se doslej ukvarjali s tem, kdo mora kaj narediti, koliko rabimo denarja, kaj je vse narobe. »Trenutno imamo roke s strani Evropske unije glede dobljenih finančnih sredstev. Roke imamo tudi glede vzdržnosti zdravstvenega sistema, kapacitet in ostalih stvari. Tako da je ta rok prvi, ki se ga moramo držati oziroma ki nam bo pokazal, ali smo stvari v redu naredili ali ne, bo konec leta 2026. Če do takrat ne bomo določenih stvari spremenili, ne glede na politične situacije, ne glede na vplive vseh ostalih stvari - moramo vpeljati sisteme, kot so dolgotrajna oskrba, reorganizacijo in reforme glede dela v zdravstvenem sistemu in tudi ostalih podsistemih in vzporednih sistemih; moramo zagotoviti kapacitete, od čisto materialnih, kot so hiše in tako naprej, do človeških in na koncu tudi digitalnih ali podpornih mehanizmov, ki jih potrebujemo.«

Kot pravi Igor Zorko, je prva stvar, ki se jo moramo vprašati, da tega ne delamo zase, ampak za druge. In zaradi tega moramo tudi vedeti, da nam drugi plačajo za to, da to delamo, kar pomeni, da tega ne plačamo sami, ampak smo v službi nekoga drugega. In trenutno imamo odprtih kar nekaj pomembnih tem. »GZS pri teh reformah že nekaj let aktivno sodeluje na strokovnih področjih, od medicinskih pripomočkov, zdravil, digitalizacije in ostalih. Zelo pomembno je, da smo v preteklosti dobili tudi strategijo, kjer so ti deležniki omenjeni, od gospodarskih, do zdravniške zbornice, zavodov in ostalih. In v tej strategiji je pisalo, da bomo tudi te stvari delali skupaj za realizacijo. V političnem smislu se pa vidi, da vsaka od teh stvari teče po svoje. Kar pomeni, ena smer gre verjetno tudi v direktoratih na ministrstvu ali pa ministrstvih, vsak ima svoje cilje, vsak uresničuje svoj del te strategij, namesto da bi te stvari naredili z enim skupnim ciljem. Zakaj je za gospodarstvo to tako pomembno? Zaradi tega, ker se s tem zvišuje odsotnost iz dela, zato ker so zaposleni nezadovoljni. »

Tudi mladi imajo po Zorkovih besedah težave s hrbtenico in se vprašajmo, koliko časa rabimo, da pride na pregled, da pride do rehabilitacije, da sploh ocenimo, kaj je? Mesece. »Ljudje so zaradi nezadovoljstva s sistemom, ne zato, ker se ne bi dalo pozdraviti, ampak, ker so mesece doma. A veste, kakšen je pri tem upad denarja? Če bi ta denar dali v zdravstveni sistem, bi imeli normalno prisotnost, dostopnost za zdravnika in s tem krajše bolniške.« Po njegovih besedah sploh ni denar problem, ampak je problem, da se vemo, kje je težava in da skušamo skupaj priti do cilja.

Pristopi za reševanje izzivov

»Prva stvar je organizacija zdravstvenega sistema, dela in vodenja teh zavodov. Druga stvar so kapacitete. Tretja stvar je digitalizacija, inovativnost, to se pravi pristopi, kako bomo te stvari reševali. In pa tudi, na kakšen način bo stvar delovala. Pomembno je sodelovanje vseh deležnikov, da te stvari dosežemo skupaj: ne smemo se bati farmacije, asmpak jo moramo izkoristiti; ne smemo se bati politike, moramo izkoristiti, ne smemo se bati gospodarstva, moramo te stvari skupaj izkoristiti.«

Zorko je izpostavil še nekaj pomembnih zadev, kot je zakon o e-zdravju, ki pravzaprav čaka na to, da se bo realiziral, in je zelo pomembno, da je tudi dopolnjen na način, da bo čim bolj transparenten in da se ljudje ne bodo bali te nove entitete in novega načina upravljanja s podatki. »Ampak je nujen zato, da centraliziramo digitalizacijo, inovativnost v zdravstvu. Zraven moramo upoštevati, da imamo okoli osem, deset projektov NOO, ki jih moramo realizirati. In pravzaprav mora cel sistem doseči ne samo to, da se bodo razvile IT rešitve, ampak tudi reforme, zato da bo te stvari možno implementirati, in pa tudi izobraziti vse, da bodo to znali uporabljati; od državljanov pa do zdravnikov in vseh ostalih.«

Zato smo tudi na GZS ustanovili strateški svet za e-zdravje, kamor smo povabili vse relevantne deležnike, zato, da ima na enem mestu tudi država sogovornika, da se lahko kaj vpraša in ne zato, da bi lobirali ali pa vplivali, ampak zaradi tega, da smo tukaj, da mogoče odgovorimo na kakšno vprašanje hitreje, kakor če bi sami morali iskati odgovore.

Imamo pa tudi še nekaj ciljev na ravni EU, kot so enotni evropski prostor podatkov v zdravstvu, pri tem moramo upoštevati, da če ta del standardizacije ne bomo naredili, ne bomo mogli v sistemu delovati. Druga stvar je čezmejnost, izvajanje storitev in podobne stvari, ki so s tem povezane. »In pa predvsem moramo upoštevati, da je treba zgraditi sistem, ki bo vzdržen in bo zagotavljal konkurenčnost tudi našega zdravstvenega sistema za zaposlitve, zdravstvenih delavcev in vseh ostalih. To pomeni, da nismo sami in se lahko zdravstveni delavci selijo, zato moramo biti še toliko bolj atraktivni.«

Pomembno izboljšana splošna raven zdravja

Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, se je strinjal z Zorkom, da država smo ljudje in moramo vsi prispevati, se pogovarjati in doseči konsenz, kako naprej. »Dejstvo je, da ne samo v Sloveniji, ampak širše po Evropi se populacija stara. Ampak to je pokazatelj, da smo v resnici stabilna sodobna in napredna družba, ki skrbi za svoje zdravje in ima načeloma v resnici močne in dobro delujoče sisteme. Pričakovana življenjska doba se je po pandemiji vrnila na enako raven, povprečno dosegamo 82 let in to nas uvršča nad povprečje EU in to je nekaj, na kar smo in moramo biti v resnici ponosni. In ponosni smo lahko tudi na to, da se prezgodnja umrljivost, torej pred 65. letom starosti pri obeh spolih vztrajno zmanjšuje. In da smo na dobri poti, potrjuje tudi nedavno poročilo o socialnih neenakostih v zdravju v EU.«

Slovenija je med državami, kjer so se v zadnjem desetletju razlike v zdravju med izobrazbenimi skupinami najbolj zmanjšale, splošna raven zdravja pa se je pomembno izboljšala. In ne glede na to, da kronične bolezni predstavljajo enega večjih zdravstvenih izzivov, s katerimi se sooča sodobna družba. So namreč še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti ter pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznikov, obenem pa močno obremenjujejo zdravstveni sistem in družbo. Ker bi bilo velik delež teh bolezni in njihovega bremena mogoče preprečiti, je jasno, da brez učinkovite preventive tega ni mogoče zagotoviti in niti ni mogoče zagotoviti trajnostnega in uspešnega zdravstvenega sistema.«

Resolucija zdravstvenega varstva

Po Kordeževih besedah na ministrstvu za zdravje pripravljajo resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki bo vsebovala tudi poudarek pomena celostne preventive, zgodnjega odkrivanja kroničnih bolezni ter krepitve zdravstvene pismenosti. Smeri imamo začrtane, ampak dejstvo je, da so zmogljivosti in kapacitete omejene. Treba je slediti trendom in naraščanju potreb, vendar uresničevanje vseh teh ciljev, za katere si vsi prizadevamo ni popolnoma enostavna, kot se v teoriji sliši in to je dejstvo.

»Temelj vsakega učinkovitega in trajnostnega sistema je močna primarna raven in lahko smo ponosni, ker v evropskem primeru slovensko primarno zdravstvo jemljejo za zgled. In to je nekaj, kar je za tako majhno državo v tako velikem sistemu več kot odlična popotnica za naprej. Poleg tega je vlada tudi za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstva sprejela strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni vse do leta 2031 in na ministrstvu ukrepe iz te strategije že izvajamo. Če samo omenim par ukrepov: uvedli smo ambulante družinske medicine, ambulante za specializante zaključnih letnikov, ki že opredeljujejo paciente; zagotovljene so finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine, prihajajo tudi še druge prenovljene obračunski model za plačevanje storitev in uvajajo se administrativne razbremenitve. Prav tako je bila sprejeta nacionalna strategija za dvig zdravstvene pismenosti, iz katere želimo dejansko povečati razumevanje zdravja in zdravstvenih informacij med splošno populacijo in posledično okrepiti tudi učinkovito zdravstvenega sistema. Zdravstvena pismenost je tista, ki omogoča ljudem, da razumejo tako dejavnike tveganja, sprejemajo informirane odločitve in lažje sodelujejo pri obvladovanju kroničnih bolezni in tudi gibanju skozi zdravstveni sistem.«

Strategija razvoja kadrov

Zavedamo se, je dejal Denis Kordež, da brez trdnih temeljev sistema, katerega v prvi vrsti predstavljajo zaposleni, in ustreznih orodij, teh strategij ni mogoče uspešno uresničevati. Zato na ministrstvu pripravljajo tudi nacionalno strategijo za upravljanje in razvoj kadrov v zdravstveni dejavnosti od leta 2025 do 2035.

»Na žalost je to prva tovrstna strategija v Sloveniji, sploh na področju zdravstvenega kadra, kar je nerazumljivo, ampak pomembno je pogledati naprej, saj domača produkcija kadra ne zadostuje. Po velikosti primerljive države producirajo več kot enkrat več zdravnikov na letnem nivoju kot jih sproduciramo v Sloveniji. To ni vzdržno, niti ni optimalno niti ni učinkovito. Zato se moramo posluževati tudi uvoza tuje delovne sile, bazeni okoli nas pa se praznijo oziroma so prazni, zato smo soočeni s številnimi izzivi, vendar iščemo učinkovite rešitve, zato moramo tudi vlogo kadrov v multidisciplinarnem timu ponovno premisliti, kakor tudi učinkovitost tako centrov za krepitev zdravja. Torej kakšna je njihova vloga in kakšno vlogo prevzemajo kadri v teh multidisciplinarnih timih, kakšne so med njimi obremenitve in kako so porazdeljene ali so pravične, smiselne in učinkovite. Odgovor je NE in ponovno zamujamo več kot pet let, mogoče celo deset. Vzori iz tujine zelo jasno kažejo, da morajo biti multidisciplinarni timi ponovno definirani, njihove vloge ponovno postavljene in smiselno porazdeljene obremenitve do tistih meja, kjer je to varno in učinkovito.«

Zato po Kordeževih besedah tudi v letošnji jeseni pričakujemo tudi prvi razpis specializacij za specializirane medicinske sestre, ki bodo pridobile najprej dodatno bazično znanje, se klinično usposobile za dodatno delo in prevzele bistveno večji del tudi odgovornosti do točke, kjer je to varno, smiselno in sprejemljivo. »Ne odkrivamo tople vode, to so uspešni in dobri primeri iz tujine in to je tisto, v kar smo usmerjeni. Govorimo o par ključnih področjih, to so urgentna stanja in integrirana obravnava na primarnem nivoju, duševno zdravje in pa enterostomalna terapija. In to je tisto, kar je potrebno za boljši napredek.«

V zadnjih letih smo v Sloveniji naredili pomembne korake na področju zdravstva in ena izmed ključnih prelomnic je tudi ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, ki bo sistematično spremljala, vrednotila, spodbujala kakovost zdravstvenih storitev, izvajala vrednotenje zdravstvenih tehnologij in sistematično urejala področje varnosti v zdravstvu. »Digitalizacija je bila že omenjena, ta zakon je v obravnavi v državnem zboru, želim si, da bo sprejet čim prej, saj želimo z njim vzpostaviti sodoben pravni okvir za digitalno preoblikovan podatkovno podprt zdravstveni sistem. Vzporedno pa v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kot je bilo omenjeno, izvajamo naložbe v vrednosti več kot 80 milijonov evrov in ta sredstva so usmerjena v razvoj centraliziranih digitalnih rešitev za celoten zdravstveni sistem in z jasnimi cilji.«

Dejstvo je, da želimo izboljšati preglednost, povezljivost podatkov, njihovo dostopnost za paciente in vse sodelujoče v zdravstveni obravnavi in s tem podpreti tudi boljše sprejemanje odločitev - to bo pomembno prispevalo tako k večji učinkovitosti, kakovosti zdravstvenih storitev za vse uporabnike. Eden izmed glavnih ciljev pa je tudi razbremenitev zdravstvenega osebja

Zavedamo se pomena povezovanja in pravilno je, da se o tem pogovarjamo deležniki v zdravstvu, da aktivno sodelujemo v evropskih projektih, ki na podlagi pozitivnih izkušenj tako na nacionalni ravni kot na evropski ravni vzpostavljajo gradnike in predpogoje za izmenjavo podatkov tudi na evropski ravni in gradimo močna partnerstva za prihodnost.

»Vsi že sprejeti ukrepi in ukrepi v pripravi so namenjeni temu, da bomo skupaj pripomogli k boljši učinkovitosti zdravstvenega sistema in učinkovitost je beseda, na katero je potrebno podati zelo velik poudarek.«

Osrednja govornica dogodka je bila vodilna slovenska strokovnjakinja za analizo zdravstvenih sistemov, izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavila bo aktualne razmere v zdravstvenih sistemih in ključne globalne trende ter slovenske specifike, ki bodo v prihodnje odločilno vplivale na te sisteme.

Kako do večje učinkovitosti

Gostje prve okrogle mize so razpravljali o učinkovitosti v zdravstvu ter načinih, kako jo povečati v danih pogojih, ki jih določajo tudi omejeni viri. O priložnostih, ki se odpirajo na področju upravljanja, o inovacijah in drugih vidikih učinkovitosti so se z moderatorko izr. prof. dr. Petro Došenović Bonča pogovarjali mag. Robert Ljoljo, generalni direktor ZZZS, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve Osebne zavarovalnice, mag. Robert Cugelj, direktor Diagnostičnega centra Bled, in doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana.

Preventiva v središču – nova miselnost, boljše zdravje

Rdeča nit druge okrogle mize je bila preventiva v zdravstvu. Ali bo to področje, ki ga strokovnjaki prepoznavajo kot ključni dejavnik dolgoročne vzdržnosti zdravstvenih sistemov, dobilo mesto, ki mu pripada, in kako ozaveščeno je prebivalstvo o pomenu preventive?

O tem so med drugim razpravljali Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj pri ZZZS, Vesna Marinko, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, mag. Alenka Obrul, direktorica ZD Celje, Matej Pečovnik, predsednik Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan, in dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper. Pogovor je vodila Petra Juvančič.