Ključ do sprememb: preidimo od silosnega razmišljanja do skupnih zavez

O zdravju kot naložbi so se na okrogli mizi z moderatorko Petro Juvančič pogovarjali Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil v Novartisu, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVA Osebna zavarovalnica, in izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Z ekonomskega vidika je napačno, če gledamo na zdravje samo z vidika, koliko stane. »Če nepremišljeno varčujemo v zdravstvu, imamo v družbi lahko večje izgube dolgoročno. Pomembno je, da presojamo, katere tehnologije so dovolj dobre za vpeljavo, pri tem je ključna presoja o razmerju med izboljšanimi učinki in investicijo,« je dejala Petra Došenović Bonča.

In dodala, da je pomembno povečati transparentnost, da tisti, ki odločajo, prevzemajo tudi odgovornost. In še: »Pomembno je dokazati vrednost novih tehnologij, kar pa ne sme biti samo odgovornost razivjalcev – to je naša skupna odgovornost.«

Pomembno je, da v Sloveniji nastaja čedalje več študij o izdatkih, ki jih ima zaradi posamezne bolezni ZZZS. Tako izvemo, da so izdatki ZZZS zaradi srčno-žilnih bolezni 60 milijonov evrov na leto, kar je vrh ledene gore. Samo strošek prezgodnje umrljivosti zaradi tega je 70 milijonov evrov. Demenca nas stane milijardo evrov, od tega 85 odstotkov odpade na neformalno oskrbo. Za zdravila za sladkorno bolezen je izdatkov 530 milijonov evrov, zapleti na ledvicah, vsak zaplet, ki lahko nastane zaradi tega, pomeni od 2600 evrov do 4000 evrov izdatkov. 

Nataša Hajdinjak je dejala, da so zavarovalnice kot odgovor na čakalne vrste, ki so se pojavile pri dostopnosti do zdravstvene obravnave v javnem sistemu, razvile zavarovanja, ki omogočajo predvsem hiter dostop do postavljanja diagnoze, do načrta zdravljenja, zdravljenja in potrebne rehabilitacije. 

»Ta hiter dostop do diagnoze po naši oceni preprečuje morda večje zaplete, s tem pa tudi večje stroške zdravljenja, daljšo odsotnost z dela ter odmik od oziroma od načrtovanih življenjskih ciljev.« Prednosti tega prepoznavajo tudi delodajalci, ki za zaposlene sklepajo zavarovanja kot naložbo v njihovo zdravje, tako z vidika stabilnosti delovnih procesov kot z vidika privabljanja novih kadrov.

Usposobljenost uporabnikov in dostopnost zdravil

Aymeric Royere je izpostavil pomen dostopnosti do novih inovativnih zdravil. »Obravnava bolnika ob pravem času se seveda začne z diagnozo – torej z zgodnjo diagnozo oziroma zgodnjim prepoznavanjem bolnika. Pomembno je vprašanje, kako voditi bolnika in kako zagotoviti, da pride do ustreznega zdravnika, saj je pot do tja lahko dolga in zapletena.

Ob tem pa gre tudi za to, kako pravočasno uvesti ustrezno zdravljenje, da bi bolnik od njega imel največjo možno korist,« je poudaril. Pomembna so tudi znanja pacientov, da so proaktivni, da prepoznajo simptome in odidejo k zdravniku še pred tem pa je seveda preventiva, ki je eden od ciljev, ki jih moramo doseči.

Dotaknil se je dostopnosti inovativnih zdravil v Sloveniji, ta trend ne gre v pravo smer, je poudaril in dodal, da trenutno treh inovativnih zdravil, ki jih proizvajajo v Novartisu v Sloveniji in so na voljo bolnikom drugod po svetu, bolniki pri nas ne morejo dobiti. Čas od odobritve zdravila do dostopnosti pacientom v Sloveniji je že skoraj 600 dni, medtem ko je v nekaterih državah manj kot 200 dni. Za nekatere bolnike, na primer tiste z rakavimi boleznimi, je to lahko razlika med življenjem in smrtjo.

Došenović Bonča je ob tem dodala pomen povezovanja podatkov. »Pomembno je, da hkrati s tem, ko vidimo naraščanje stroškov za zdravljenje neke bolezni, vidimo tudi upad stroška zaradi prezgodnjih smrti.« Če teh povezav ne vidimo, ne vemo, kako se stroški prenašajo po verigi.

Zavarovalnice nadgrajujejo javni sistem

Hajdinjakova je opozorila še na vidik preventive, kjer tudi zavarovalnice vidijo svojo vlogo in pričakuje razvoj v smeri povezovanja zdravega življenjskega sloga z zavarovanji in stroški zavarovanja. »Z našimi storitvami lahko prispevamo k učinkovitejšemu zdravstvenemu sistemu.«

Po njenih besedah javni zdravstveni sistem ter ponudba zavarovalnic delujeta kot konkurenta, vendar pa »drugi nadgrajuje prvega in ga je treba vklopiti. Vpeljati pa je treba tudi posameznikovo odgovornost do zdravja, zdravega življenjskega sloga. Če smo zdravi, lahko ustvarjamo zase in za blaginjo družbe.

Došenović Bonča je pripomnila, da je v povezavi z investiranjem v zdravje zaposlenih treba misliti tudi na tiste v javnem sektorju, »ki ni samo javna uprava, so zdravniki, učitelji in profesorji, umski delavci. Niso težava samo fizične zmogljivosti, veliko jih je v bolniških staležih. Treba je poskrbeti tudi za ta sektor«.

»Največjo spremembo lahko naredimo, če preidemo od silosnega razmišljanja do skupnih zavez. Vsi deležniki v verigi moramo sodelovati, povezati podatke in skupaj izpeljati akcijo,« pa je zaključil Royere.