Ko zdravje postane del delovnika: dobre prakse manjših ekip

Zdravje zaposlenih je pogoj za njihovo dobro delo, zadovoljstvo in dolgoročno učinkovitost. Dobre prakse promocije zdravja pri delu naj zato v podjetjih in zavodih postanejo del vsakodnevnega dela organizacije.

Projekt RRC Ormož

Razvojnoraziskovalni center RRC Ormož je pri pripravi projekta RRC Ormož skrbi za zdravje in dobro počutje – Celovit program promocije zdravja na delovnem mestu kot glavne izzive prepoznal predvsem posledice dolgotrajnega sedečega dela in dela z računalnikom. »Zaposleni so imeli bolečine v križu, ramenih, zapestjih, bili so utrujeni, pestili so jih težave z vidom in stres. Zato smo želeli pripraviti program, ki bo hkrati izboljšal ergonomijo delovnih mest, spodbudil gibanje med delom in okrepil skrb za duševno zdravje,« navajajo v RRC Ormož. In dodajajo, da je projekt namenjen izboljšanju delovnih razmer, zmanjševanju zdravstvenih tveganj in večji ozaveščenosti zaposlenih o pomenu skrbi za zdravje na delovnem mestu.

Delovno mesto kot zaveznik zdravja zaposlenih

»Kratkoročno želimo urediti ergonomska delovna mesta, uvesti aktivne odmore, mikroodmore za oči, prilagodljiv delovni čas in izvesti strokovne delavnice. Dolgoročno pa želimo zmanjšati zdravstvene težave, povezane s sedečim delom, izboljšati psihosocialno počutje zaposlenih in okrepiti zdravo organizacijsko kulturo ter izvajati delavnice o zdravem življenjskem slogu, stresu in pravilni uporabi ergonomske opreme.«

Učinke bodo v RRC Ormož spremljali z analizami bolniških odsotnosti, spremljanjem poškodb pri delu, anketami med zaposlenimi, udeležbo na delavnicah in podobno. So pa prvi učinki že vidni v boljši ergonomiji delovnih mest, večji telesni dejavnosti, boljšem razumevanju pomena zdravega življenjskega sloga in obvladovanja stresa ter bolj pozitivnem delovnem vzdušju.

Projekt je prenosljiv tudi v druga pisarniška okolja, javne zavode in manjša podjetja, saj veliko ukrepov ne zahteva velikih finančnih vložkov. Ključno je, da organizacija prepozna zdravje zaposlenih kot pomemben pogoj za dobro delo, zadovoljstvo in dolgoročno učinkovitost, še pravijo.

Projekt Open Line Vitaly

Malo podjetje Open Line Vitaly je pri pripravi projektnega programa izhajalo iz analize zdravja zaposlenih, ocene tveganja in rezultatov ankete med zaposlenimi. Kot ključna izziva so prepoznali posledice dolgotrajno sedečega dela in povečane psihične obremenitve, ki so povezane s sodobnimi oblikami dela, predvsem z delom za računalnikom in na daljavo. »Analiza je pokazala, da imajo zaposleni najpogosteje bolečine v vratu in hrbtu, utrujene oči in doživljajo občutke stresa. Zaposleni so izrazili tudi veliko zanimanje za ergonomske izboljšave delovnih mest, spodbujanje gibanja in aktivnosti za krepitev duševnega zdravja. Na tej podlagi smo oblikovali projekt, pri katerem so celostno upoštevani tako fizični kot tudi psihosocialni dejavniki zdravja pri delu.«

Namen projekta je ustvariti bolj zdravo, varno in spodbudno delovno okolje ter zmanjšati zdravstvena tveganja, povezana predvsem s sedečim delom. Kratkoročni cilji so izboljšanje ergonomskih razmer pri delu, povečanje ozaveščenosti zaposlenih o pomenu zdravega življenjskega sloga in preprečevanje mišično-skeletnih težav. Pomemben del so še praktična izobraževanja s področja ergonomije, pravilne telesne drže, zdravih delovnih navad in preprečevanja zdravstvenih tveganj, povezanih s sodobnim načinom dela.

Regijski projekti promocije zdravja na delovnem mestu

»Dolgoročno želimo zmanjšati fizične obremenitve zaposlenih, ohranjati visoko raven zadovoljstva pri delu in trajno vključiti skrb za zdravje v organizacijsko kulturo podjetja. Letos smo nabavili ergonomske stole za vsa delovna mesta in dodatne dvižne mize. Prihodnje leto bomo projekt nadgradili še s spodbujanjem redne telesne aktivnosti zaposlenih z organiziranim dostopom do športnih aktivnosti.« Učinke projekta spremljajo z več kazalniki, dolgoročno pa pričakujejo tudi pozitiven vpliv na zmanjšanje zdravstvenih težav, povezanih s sedečim delom, ter na ohranjanje nizke stopnje bolniških odsotnosti in visoke ravni zadovoljstva zaposlenih.

»Ključ do dolgoročne uspešnosti vidimo v tem, da promocija zdravja postane del vsakodnevnega poslovanja in organizacijske kulture podjetja. Posamezni ukrepi imajo največji učinek takrat, ko niso enkratni projekti, temveč postanejo ustaljen način dela. Dobre prakse je mogoče ohranjati z rednim spremljanjem potreb zaposlenih, stalnim posodabljanjem delovnih pogojev in vključevanjem zaposlenih v načrtovanje aktivnosti. Hkrati menimo, da so številni ukrepi, ki jih izvajamo, prenosljivi tudi na druga podjetja, ne glede na njihovo velikost. Predvsem ergonomske izboljšave delovnih mest, ozaveščanje o zdravih delovnih navadah in spodbujanje telesne aktivnosti predstavljajo ukrepe, ki lahko pomembno prispevajo k boljšemu zdravju zaposlenih in večji produktivnosti v širšem delovnem okolju.«

Projekt podjetja Koofr

Mikro podjetje Koofr deluje v informacijskotehnološkem sektorju, za katerega je značilno dolgotrajno sedeče delo za računalnikom. Že pred vključitvijo v projekt ZZZS so ugotavljali povečano pojavnost različnih obolenj zaposlenih, od bolečin v hrbtu in nogah ter mravljinčenja v rokah do posledic pasivnega življenjskega sloga, kot so splošno slabo telesno počutje, debelost in kajenje.

Tako so izkoristili prednost razmeroma majhnega kolektiva in pripravili rešitve, pisane na kožo specifičnim potrebam zaposlenih. Z anketo so identificirali glavne izzive, ki so jih združili v tri skupine: mišično-skeletno zdravje, prehranjevalne navade in zdrav življenjski slog, ter na podlagi tega oblikovali rešitve. Njihov cilj je ustvariti možnosti za enostavno spreminjanje navad kar med delovnim časom. Želijo namreč, da ta proces poteka brez truda; ko se navada v delovnem okolju enkrat usidra, jo zaposleni namreč veliko lažje prenesejo tudi v svoje zasebno življenje.

Režimi bolniške odsotnosti po novem v e-obliki

»Na področju mišično-skeletnega zdravja smo zaposlene opremili z ergonomskimi stoli in drugimi ergonomskimi pisarniškimi pripomočki za dolgotrajno sedeče delo za računalnikom. Pri tem jih tudi ustrezno izobražujemo, saj niti najboljša oprema ne nadomesti rednih prekinitev sedenja in vmesnega razgibavanja. Zaposlenih nismo prepustili lastni iniciativi, ampak smo kratke prekinitve delovnega procesa načrtovali in izvajali v rednih dnevnih intervalih.«

Na področju prehranjevalnih navad so ugotovili, da mnogi zaposleni ne jedo hranljivega zajtrka ali ga izpustijo. Zato so uvedli polnovredne zajtrke in malice, s katerimi si lahko zaposleni vsak dan postrežejo brezplačno, ter pripravili izobraževanja o pomenu uravnotežene prehrane.

»Na področju zdravega življenjskega sloga smo zaposlenim, ki kadijo, ponudili podporo pri odpravljanju te razvade in uvedli skupinske športne aktivnosti v naravi, ki so se izkazale kot odličen način povezovanja, sproščanja in druženja zaposlenih. Pri tem gre nasproti tudi podjetje, ki enkrat mesečno športne aktivnosti omogoča tudi med delovnim časom.«

V projektu imajo zastavljenih devet kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Kratkoročne in vmesne učinke projekta spremljajo z vprašalniki, na začetku leta pa opravijo evalvacijo stanja in učinkovitosti ukrepov v preteklem letu. To jim omogoča tudi ustrezno prilagoditev. »Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, so usmerjeni v ustvarjanje dolgoročnih pozitivnih navad zaposlenih. Aktivnosti, ki so se izkazale za zelo učinkovite, bodo zato ostale del naše organizacijske kulture tudi v prihodnje,« še pojasnjujejo v podjetju Koofr.