Leto negotovosti: čez noč izginilo 93 % prihodkov, vseeno sledila rast

Leto 2024 je slovenski zdravstveni prostor postavilo pred eno največjih sprememb doslej – ukinjeno je bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je predstavljalo pomemben del financiranja zdravstvenega sistema, in ga je imelo sklenjenega skoraj milijon ljudi. Ob tem je potekalo tudi zahtevno statusno preoblikovanje največje zdravstvene zavarovalnice Vzajemna pri nas, ki je iz družbe za vzajemno zavarovanje prešla v delniško družbo.

Kombinacija obeh procesov bi marsikatero organizacijo zamajala. Z odpornostjo, premišljenim prilagajanjem in jasnim strateškim načrtom je Vzajemna ohranila vodilni položaj na trgu ter dokazala, da je sposobna uspešno krmariti tudi v novih razmerah. »Dokazali smo, da smo sposobni ohraniti stabilnost tudi v letu, ko smo izgubili 93 odstotkov prihodkov,« poudarja predsednik uprave Matija Šenk.

Ob tem dodaja, da družba ostaja zavezana solidarnosti in družbeni odgovornosti ter širi paleto dodatnih zdravstvenih zavarovanj (od specialističnih pregledov do zavarovanj za tujino) in inovativnih digitalnih rešitev.

Največji izziv v zgodovini Vzajemne

Ob koncu leta 2024 je Vzajemna razpolagala s 118 milijonov evrov premoženja, njeno finančno stanje pa je bilo zelo stabilno – imela je več kot trikrat več kapitala, kot je zakonsko zahtevano.  Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne: »To je eden najmočnejših kazalnikov stabilnosti na trgu, ki zagotavlja varnost zavarovancem in omogoča ambiciozno izvajanje strateških načrtov v prihodnjih letih.« FOTO: Jože Suhadolnik

Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ) je uredil preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. Kako ste se lotili te naloge in kateri so bili ključni cilji, ki ste si jih pri tem zastavili?

Nalogo preoblikovanja smo izvedli transparentno in v tesnem sodelovanju z ministrstvom za finance, Agencijo za zavarovalni nadzor ter pooblaščenimi strokovnjaki. Oblikovali smo interdisciplinarno projektno skupino in ves čas jasno komunicirali z zaposlenimi, zavarovanci, regulatorji in javnostjo. Ključni cilji so bili ohraniti stabilno poslovanje, zagotoviti pravno in finančno skladnost ter zaščititi interese zavarovancev. Leto 2024 je bilo čas velikih sprememb, v katerem smo dokazali odpornost, sposobnost prilagajanja in usmerjenost v dolgoročno trajnost ter kapitalsko ustreznost kot temelj stabilnosti družbe.

93 odstotkov manj prihodkov, kapitalska moč dosegla 337 %

Kljub odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostajate največja zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji. Kako ocenjujete potek preoblikovanja Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo?

Preoblikovanje je bilo zahtevno, saj smo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubili 93 % prihodkov. Kljub temu nam je s prilagoditvijo produktnega portfelja, optimizacijo stroškov in obsežno komunikacijo z več kot 830.000 upravičenci uspelo ohraniti položaj vodilne zdravstvene zavarovalnice. Julija 2025 smo bili vpisani v sodni register kot delniška družba, uvrstitev delnic na Ljubljansko borzo pa je predvidena za januar 2026. Ob koncu leta 2024 smo imeli 118 milijonov bilančne vsote in 74,5 milijona kapitala, kapitalska ustreznost pa je dosegla kar 337 %. Naš cilj je doseči točko preloma v letu 2028, morda celo leto prej, kar dokazuje odpornost družbe.

Vzajemna je po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja čez noč izgubila 93 % prihodkov, a je z optimizacijo in prilagoditvijo produktov ohranila vodilni položaj. FOTO: Leon Vidic

Kaj je šlo po načrtih in kje so bile največje težave?

Zadovoljni smo z organizacijo informacijske podpore, ki je vključevala obdelavo več kot 830.000 dopisov ter učinkovito digitalno komunikacijo in podporo klicnega centra. Večina izzivov so bili kompleksni pravni postopki, številna vprašanja upravičencev in negotovost na trgu, dodatno pa je na proces vplivalo še sprejemanje novega zakona o zdravstveni dejavnosti.

445.000 prihodnjih delničarjev in močna razpršena lastniška struktura

Vzajemna je do danes prejela več kot 245.000 izjav volje upravičencev. Približno 10 odstotkov od teh je uveljavilo pravico, da namesto izplačila svojega deleža prejmejo ustrezno število delnic Vzajemne, velika večina pa se je odločila za denar. Kako si razlagate tako razmerje in kaj to pomeni za prihodnjo lastniško strukturo družbe?

Približno 10 % upravičencev se je odločilo za delnice, kar je glede na nizko investicijsko kulturo v Sloveniji razumljivo in skladno z našimi pričakovanji. Skoraj 445.000 prihodnjih delničarjev in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot 15,18-odstotni lastnik tvorijo razpršeno lastniško strukturo, ki zagotavlja neodvisnost in stabilnost družbe. S ključnim institucionalnim delničarjem bomo znali usklajeno razvijati strategijo, zato na prihodnost gledamo optimistično.

Uvrstitev delnic na Ljubljansko borzo je predvidena za januar 2026, upravičenci pa bodo imeli dve leti časa za njihov prevzem. Ker je časa za prenos dovolj, upravičencem z odpiranjem trgovalnega računa ni treba hiteti; smiselno je počakati na javne objave cenikov, morebitne popuste ter pogoje individualnih naložbenih računov, ki bodo na voljo od marca 2026. Delnice, ki ne bodo prevzete v roku dveh let od uvrstitve na borzo, bodo prenesene na KAD.

Vzajemna načrtuje širitev kritij zdravstvene police, dodaja možnost drugega zdravniškega mnenja in uvaja nove digitalne rešitve. Cilj je, da bo lahko vsak zavarovanec celoten postopek – od sklenitve do obravnave – izvedel hitro, enostavno in v celoti digitalno. FOTO: Jože Suhadolnik

Solidarnost in odgovornost ostajata temelj

Vzajemna ima dolgo tradicijo družbene odgovornosti in solidarnosti. Kako boste te vrednote ohranili tudi po preoblikovanju v delniško družbo?

Solidarnost in družbena odgovornost ostajata osrednja dela naše strategije. Nadaljevali bomo s podporo projektom, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, medgeneracijsko sodelovanje in finančno izobraževanje, ter partnersko sodelovanje z različnimi organizacijami in zdravstvenimi ustanovami.

Prvi korak čez mejo: širitev na Hrvaško

Kako se bo zdaj spremenila vaša strategija? Na katere nove trge ali storitve se želite usmeriti v prihodnje?

Naša strategija temelji na treh stebrih: razvoju in nadgradnji produktov, krepitvi prodajnih poti in racionalizaciji skupine Vzajemna. Poudarek je na rasti zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj, razvoju digitalnih platform in asistenčnih storitev, ki že danes omogočajo hitro obravnavo. Okrepili bomo sodelovanje s komplementarnimi partnerji, med katere sodijo tudi banke in zavarovalnice – že danes na primer uspešno sodelujemo z Modro zavarovalnico. Nadaljevali bomo širitev v segmentu B2B, kjer imamo trenutno sklenjena zavarovanja z več kot 650 podjetji.

Pomemben del naše strategije pa je tudi širitev na tuje trge: že letos začenjamo na Hrvaškem, kjer smo s partnerji in tržniki že podpisali prve pogodbe. Najprej bomo prisotni ob meji, nato pa postopno širili mrežo po vsej državi. S tem želimo dolgoročno postati pomemben igralec tudi na regionalnem trgu.

Dodatna zdravstvena zavarovanja – temelj prihodnje rasti

Vzajemna že ponuja vrsto dodatnih zdravstvenih zavarovanj, kot so Zdravstvena polica za specialistične storitve, kritje težjih bolezni in zavarovanje za tujino. Katera področja dodatnih zavarovanj vidite kot najbolj perspektivna in na katerih boste vložili največ energije?

Ključni ostajajo zdravstveni produkti, ki zavarovancem na dostopen način omogočajo hitro in kakovostno zdravtveno obravnavo. Zdravstvena polica krije specialistične preglede, pripadajočo diagnostiko in rehabilitacijo. Prednost naše ponudbe je hitrost obravnave, preglednost pogojev in podpora zavarovanca skozi celoten proces zdravljenja.

Jeseni bomo lansirali nov produkt – zavarovanje Zdravljenje v tujini, ki bo vključevalo tudi možnost pridobitve drugega zdravniškega mnenja. V prihodnje bomo okrepili tudi digitalizacijo, da bo stranka lahko celoten postopek – od sklenitve do izvedbe storitve – opravila sama. Naš cilj ni le finančna varnost, temveč dolgoročno partnerstvo z našimi zavarovanci pri ohranjanju zdravja in dvigu kakovosti življenja.

Mreža Varuh zdravja je pomemben del ponudbe Vzajemne za hitrejši in lažji dostop do zdravstvenih storitev. Kako ocenjujete njeno učinkovitost v praksi? Katere konkretne učinke opažate pri skrajševanju čakalnih dob ali dvigu kakovosti oskrbe?

Mreža Varuh zdravja omogoča, da zavarovanci do specialističnih pregledov in diagnostičnih preiskav pridejo v nekaj dneh namesto mesecih. Sodelujemo z več kot 190 visoko usposobljenimi zdravstvenimi izvajalci po Sloveniji, kar zagotavlja kakovost in dostopnost storitev. Dodano vrednost prepoznavajo tudi delodajalci, saj hitra obravnava zaposlenih zmanjšuje absentizem in stroške.

Mreža Varuh zdravja Vzajemne z več kot 190 zdravstvenimi izvajalci skrajša poti do specialistov z mesecev na nekaj dni. Zavarovanci  storitve ocenjujejo z oceno 4,91 od 5. FOTO: Leon Vidic

Zaupanje zavarovancev: ocena 4,91 od 5

Kakšni so odzivi zavarovancev, ki uporabljajo storitve v okviru mreže Varuh zdravja?

Uporabniška izkušnja je izjemno pozitivna, saj povprečna ocena naših storitev znaša 4,91 od 5. Zavarovanci posebej cenijo hitrost, strokovnost in osebno podporo, kar krepi njihovo zvestobo na dolgi rok.

Naš cilj je zagotoviti celovito storitev – od sklenitve zavarovanja in diagnostike do rehabilitacije – ter ohraniti visoko raven kakovosti. Skupina Varuh zdravja vključuje Dentalni center, Medicinski center Barsos, zdravstveni center Aristotel in Center celostne oskrbe, ki omogočajo hitro, koordinirano in celovito obravnavo. Povezanost z dodatnimi zavarovanji je pomembna konkurenčna prednost, saj zavarovancem zagotavlja kontinuiteto zdravljenja in celostno podporo.

Kako poskrbite, da zavarovanci dobro razumejo, kaj jim posamezni produkt prinaša?

Z lastno prodajno mrežo zagotavljamo jasno in enostavno komunikacijo, podprto s praktičnimi primeri. Zavarovanci najbolj cenijo hitrost in preprostost postopkov ter dejstvo, da jih spremljamo od prvega klica do zaključka obravnave.

Največje zanimanje je za Zdravstveno polico, Zavarovanje za tujino z asistenco 24/7 ter prenovljene pakete nezgodnih zavarovanj. Ti produkti so se izkazali kot najpomembnejši zaradi dejanske uporabnosti v praksi in prilagojenosti potrebam zavarovancev.

Dodatna zavarovanja kot pomembno dopolnilo javnemu sistemu

Kakšna je širša vloga dodatnih zdravstvenih zavarovanj v slovenskem zdravstvenem sistemu?

Dodatna zavarovanja so pomembno dopolnilo javnemu sistemu, saj omogočajo hitrejši dostop do storitev na finančno dostopen način. S tem zmanjšujejo obremenjenost javnega zdravstva in dvigujejo kakovost oskrbe. V prihodnje bomo nadgrajevali ponudbo, širili lastno mrežo in krepili program, tudi na področje preventive, ob tem pa ohranjali vrednote solidarnosti, dostopnosti in družbene odgovornosti.

Vzajemna želi v prihodnje okrepiti tudi preventivne programe, saj je prav preventiva ključna za dolgoročno zdravje prebivalstva. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako vidite vlogo dodatnih zdravstvenih zavarovanj v prihodnosti?

Naš cilj je ohraniti vodilno vlogo na področju dodatnih zdravstvenih zavarovanj in jo dolgoročno še krepiti. To bomo dosegli s širitvijo lastne mreže v Sloveniji in tujini, z razvojem novih produktov, nadaljnjo digitalizacijo in krepitvijo preventivnih programov. V prihodnjih petih do desetih letih si Vzajemno predstavljamo kot zdravstveno zavarovalnico, ki bo ob stalnem razvoju in širitvi prisotna tudi na regionalnem trgu. V razmerju do javnega zdravstva želimo delovati komplementarno – z omogočanjem hitrejšega dostopa do diagnostike in obravnave bomo prispevali k večji učinkovitosti sistema.

Poseben poudarek namenjamo tudi podjetjem, kjer naša zavarovanja dokazano zmanjšujejo absentizem in stroške delodajalcev, hkrati pa prispevajo k zdravju zaposlenih in večji konkurenčnosti gospodarstva.

Naročnik oglasne vsebine je Vzajemna