Na poti k povezanemu in kakovostnemu zdravstvenemu zapisu

Z razvojem nacionalnih rešitev za eZdravje se spreminja tudi vloga zdravstvene platforme, ki je bila najprej namenjena predvsem shranjevanju zdravstvenih podatkov pacientov ter dostopu do njih, zdaj pa postaja osrednji povezovalni sloj celotnega zdravstvenega ekosistema, pojasnjuje Anže Droljc, direktor poslovnega razvoja v družbi Better, ki v Sloveniji že 13 let vzdržuje osrednjo nacionalno platformo, ki je hrbtenica za projekte eZdravja.

V telemedicini bo ključno zaupanje v celoten ekosistem

S tem, ko se na platformo vključujejo različne aplikacije, ki jih razvijajo različni ponudniki ob upoštevanju skupnih podatkovnih modelov in standardov, ta postaja osrednji povezovalni sloj celotnega zdravstvenega ekosistema. Do zdaj so se podatki v sistem zgolj shranjevali in bili na voljo za vpogled, z novimi projekti pa se po Droljčevih besedah gradi nacionalne aplikacije nad vzpostavljeno infrastrukturo.

To bo različnim ponudnikom zdravstvenih storitev omogočalo uporabo novih modernih rešitev, ki podpirajo njihovo delo na področjih družinske medicine, pediatrije, ginekologije, diabetesa, patronaže.

Novosti

Podatki iz bolnišnic, ambulant, laboratorijev, telemedicinskih rešitev in nosljivih naprav se bodo namreč lahko združevali v enotno klinično sliko pacienta. »To je tudi eden ključnih pogojev za razvoj personalizirane medicine, učinkovite preventive ter prihodnje uporabe umetne inteligence v zdravstvu,« poudarja Droljc in pojasnjuje, da ministrstvo za zdravje in NIJZ z novimi projekti gradita novo generacijo digitalnih zdravstvenih storitev.

Te bodo pacientom omogočale enostavnejšo komunikacijo z zdravstvenim sistemom, boljši vpogled v lastno zdravljenje in aktivnejšo vlogo pri obravnavi. Zdravstvenim delavcem – od patronaže in primarne ravni zdravstva do specialistov – pa podporo pri vsakodnevnem delu.

Deset projektov, ki bodo preobrazili slovensko zdravstvo

Projekti, kot so eKarton, telemedicina, informacijski sistem za nujno medicinsko pomoč ter centralni sistem za shranjevanje slikovnega radiološkega gradiva bodo zagotovili veliko novih strukturiranih podatkov pacientov, od meritev krvnega tlaka, glukoze in telesne teže do specialističnih podatkov vsakega področja.

Njihova največja vrednost je, da bodo dostopni tako medicinskim ekipam kot tudi pacientom prek portala zVem+. Zelo pomemben vidik je tudi, da se podatki v sistem vnašajo samo enkrat in tam, kjer nastanejo, nato pa so vidni vsem, ki jih potrebujejo.

Zvezdica pri podatkih z osebnih naprav

Kakšen izziv glede standardizacije in kakovosti podatkov predstavlja njihovo zbiranje iz nosljivih naprav, merilnikov, ki jih imajo pacienti doma?

Največji izziv je po Droljčevih besedah, kako bi podatke iz teh naprav na čim bolj preprost način prenašali v enotni karton pacienta. Vsaka naprava ima praviloma svojo aplikacijo in svoje protokole za shranjevanje in pridobivanje podatkov. Vsaka naprava tudi na različne načine shranjuje podatke, lahko uporablja različne metode meritev.

Tudi če gre za iste meritve, se vrednosti in tudi poimenovanja meritev med različnimi napravami lahko razlikujejo, kar otežuje primerljivost rezultatov. »Pri shranjevanju različnih podatkov iz naprav je pomembno predvsem to, da se zabeleži, iz katere naprave se shranjujejo, ter da so to podatki, ki jih generirajo naprave pacienta, ne specializirane in certificirane medicinske naprave,« je opozoril.

Zdravstvena stroka sicer pojasnjuje, da za preventivno spremljanje tudi kroničnih bolnikov in ugotavljanje splošnega stanja pacientov in prebivalstva, niso najpomembnejše absolutne vrednosti, ampak kakšni so trendi.

»V najbolj digitaliziranih zdravstvenih sistemih postaja spremljanje bolnikov na daljavo sestavni del zdravstvene obravnave, predvsem pri kroničnih boleznih. Pomemben trend je prehod od občasnih obiskov pri zdravniku k neprekinjenemu spremljanju zdravstvenega stanja.

Irska digitalizira zdravstvo s podporo slovenskega podjetja

Namesto da se zdravstveni sistem odzove šele ob poslabšanju bolezni, lahko zdravniki na podlagi podatkov pravočasno zaznajo spremembe in ukrepajo precej prej. Vse več je tudi primerov, tako imenovanih bolnišnic na domu in virtualnih oddelkov, kjer manj kritične paciente z namenskimi in specializiranimi medicinskimi napravami spremljajo na daljavo,« našteva Droljc.

Dobre rezultate kažejo številni programi v Združenem kraljestvu, nordijskih državah in na Nizozemskem, kjer se spremljanje na daljavo uporablja za zmanjšanje števila hospitalizacij, boljše vodenje kroničnih bolnikov in večjo samostojnost pacientov. Ključno je, da te rešitve niso ločene aplikacije, ampak so neposredno vključene v nacionalne zdravstvene informacijske sisteme in elektronske zdravstvene kartone.