Način, kako se staramo, se oblikuje veliko prej, kot mislimo (video)

Oglejte si video in prisluhnite strokovnjakom Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ki pojasnjujejo, kako lahko s preventivo, diagnostiko in pravočasnim ukrepanjem dlje ohranjamo zdravje in samostojnost:

Živimo bistveno dlje kot generacije pred nami. Toda število let samo po sebi še ne pove, kako bomo ta leta preživeli. Z daljšanjem življenja postaja vse pomembnejše vprašanje, kako dolgo bomo ohranili telesne in miselne sposobnosti, samostojnost in kakovost vsakdanjega življenja. Na to, kakšni bomo čez dvajset ali trideset let, vplivajo tudi odločitve in navade, ki jih oblikujemo veliko prej. »Zdravstveni sistem se z našim zdravjem praviloma začne ukvarjati šele takrat, ko je težava že nastala. O zdravju pa moramo začeti razmišljati in ukrepati veliko prej, še preden ga začnemo izgubljati,« poudarja prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Znanost nam danes omogoča, da številne spremembe v telesu zaznamo že veliko prej, preden se izrazijo kot bolezen ali resnejša omejitev. Z raziskavami bolje razumemo, kako se skozi življenje spreminjajo mišice, gibanje, ravnotežje, srčno-žilna zmogljivost in možgani ter katere spremembe se začnejo že dolgo pred tem, ko jih posameznik sam zazna.

Na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper ta vprašanja že vrsto let proučujejo raziskovalci različnih strok. Pomemben del njihovega pristopa pa je, da spoznanja ne ostajajo samo v raziskovalnem okolju. Prek Mediteranskega centra zdravja (MCZ) ZRS Koper jih prenašajo tudi v prakso, kjer lahko funkcionalna diagnostika pomaga pokazati trenutno stanje posameznika, strokovnjaki pa na podlagi rezultatov oblikujejo usmeritve za nadaljnje ukrepanje.

Preventiva: zanašanje na občutek je premalo

Čeprav lahko za svoje zdravje veliko naredimo sami, učinkovita preventiva zahteva tudi širšo sistemsko podporo. Posamezniku mora omogočiti dostop do strokovnega znanja, ustreznih meritev in programov, ki so prilagojeni njegovemu dejanskemu stanju.

»Za preventivno zdravstveno varstvo namenjamo le nekaj odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov, večino sredstev pa porabimo šele, ko so zdravstvene težave že nastale,« opozarja prof. dr. Rado Pišot. Zato po njegovem ni dovolj zgolj ozaveščanje ljudi o zdravem življenjskem slogu. »Ozaveščanje je nujno, vendar samo po sebi ni dovolj. Preventiva mora postati sistemsko podprt del zdravstvene obravnave.«

Osnovna načela preventive so za vse podobna: redno gibanje, ustrezna prehrana, kakovosten spanec in obvladovanje stresa. »Toda ljudje se razlikujemo po starosti, zdravstvenem stanju, telesnih sposobnostih, navadah in genetiki. Zato ni univerzalnega recepta; učinkovita preventiva mora izhajati iz posameznika in njegovega dejanskega stanja,« pojasnjuje Pišot. Da bi lahko ukrepe res prilagodili posamezniku, pa moramo najprej vedeti, kakšno je njegovo trenutno funkcionalno stanje. Pri tem občutek dobrega počutja ni vedno dovolj zanesljiv kazalnik.

»Občutek, da smo zdravi, nam ne pove vsega o delovanju telesa. Mišična moč, aerobna zmogljivost, ravnotežje, koordinacija ali kostna gostota se lahko slabšajo že dolgo, preden to sami opazimo.« Prav funkcionalna diagnostika zato omogoča, da takšne spremembe objektivno izmerimo in tveganja prepoznamo še pred nastankom resnejših omejitev.

Takšne meritve niso namenjene samo ljudem, ki že imajo zdravstvene težave. Smisel imajo tudi takrat, ko se posameznik počuti dobro, a želi bolje razumeti svoje telesne sposobnosti in spremljati, kako se te v letih spreminjajo. Funkcionalna diagnostika je zato namenjena vsakomur, ki želi razumeti svoje telesne sposobnosti, pravočasno prepoznati spremembe in dolgoročno skrbeti za svoje zdravje. »Zdravo staranje se namreč ne začne pri šestdesetih letih, ampak ga gradimo vse življenje,« še poudarja Pišot.

Kaj nam lahko pokaže funkcionalna diagnostika

Če želimo preventivo prilagoditi posamezniku, potrebujemo podatke o tem, kako njegovo telo dejansko deluje. Funkcionalna diagnostika lahko pokaže tudi razlike in šibkejša področja, ki jih pri vsakodnevnih dejavnostih še ne zaznamo, ter tako pomaga določiti, katerim sposobnostim bi bilo smiselno nameniti več pozornosti.

»V Mediteranskem centru zdravja in Laboratoriju IKARUS lahko spremljamo telesno sestavo in kostno gostoto, mišično moč in delovanje mišic, aerobno zmogljivost ter odzive srčno-žilnega in dihalnega sistema. Ocenjujemo lahko tudi hojo, tek, ravnotežje, koordinacijo in druge značilnosti gibanja,« pojasnjuje Matej Kleva, mag. kin., iz Mediteranskega centra zdravja. Takšne meritve po njegovih besedah pokažejo, kako telo dejansko deluje in na katerih področjih posameznik potrebuje usmerjeno podporo. Podatek, pridobljen z meritvijo, pa je šele izhodišče, na podlagi katerega določijo nadaljnje korake. »Rezultate posamezniku pojasnimo, prepoznamo njegove močne in šibke strani ter ga usmerimo v ustrezno vadbo, prehrano ali druge spremembe življenjskega sloga,« poudarja Kleva.

Pomemben del takšnega pristopa je tudi spremljanje v času. Po uvedenih spremembah lahko meritve ponovijo in preverijo, ali se je funkcionalno stanje izboljšalo ter ali je treba program dodatno prilagoditi.

Zdravo staranje pomeni predvsem ohranjanje samostojnosti

Ko govorimo o dolgoživosti, ni pomembno samo, koliko let živimo, ampak predvsem, kako dolgo lahko ohranimo sposobnosti, ki nam omogočajo samostojno in dejavno življenje. Z leti se namreč lahko postopoma spreminjajo moč, ravnotežje, koordinacija in gibljivost, prav te sposobnosti pa pomembno določajo, kako bomo kos vsakodnevnim opravilom. »Zdravo staranje ne pomeni nujno popolne odsotnosti bolezni. Pomeni predvsem ohranjanje funkcionalnosti: da se človek lahko samostojno giblje, opravlja vsakodnevne naloge, ostaja dejaven, vključen v družbo in sposoben odločati o svojem življenju,« pojasnjuje dr. Luka Šlosar z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Pomemben del funkcionalnosti je mišična moč, vendar telo pri vsakodnevnem gibanju nikoli ne uporablja ene same sposobnosti. »Mišična moč je za samostojnost izjemno pomembna, vendar sama ni dovolj. Potrebujemo tudi ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in sposobnost učinkovitega odzivanja v nepredvidenih situacijah,« poudarja dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper. Pomen teh sposobnosti postane še izrazitejši v poznejših letih. »Prav kombinacija teh sposobnosti omogoča varno gibanje, zmanjšuje tveganje za padce in nam pomaga, da tudi v poznejših letih samostojno opravljamo vsakodnevne dejavnosti,« dodaja Šimunič.

Kakšno moč ima genetika za dolgoživost?

Na proces staranja vplivajo tudi dejavniki, ki jih ne moremo spremeniti, vendar to ne pomeni, da je pot staranja vnaprej določena. Pomemben del preventive je prav usmerjanje pozornosti na tiste dejavnike, na katere lahko posameznik vpliva skozi vsakodnevne odločitve in navade. »Genetika vpliva na proces staranja in na dovzetnost za posamezne bolezni, vendar ne določa naše usode,« poudarja prof. dr. Rado Pišot. Na funkcionalno staranje vpliva širši splet dejavnikov. »Na velik del funkcionalnega staranja lahko vplivamo z rednim gibanjem, ustrezno prehrano, spanjem, regeneracijo, obvladovanjem stresa, miselno dejavnostjo in socialno vključenostjo,« pojasnjuje Pišot.

Prav zato je smisel preventive v tem, da čim prej prepoznamo področja, na katerih lahko z ustreznimi spremembami največ naredimo za ohranjanje sposobnosti, ki določajo kakovost vsakdanjega življenja. »Ne moremo spremeniti svojih genov ali kronološke starosti, lahko pa pomembno vplivamo na to, kako hitro izgubljamo telesne sposobnosti in kako dolgo ostajamo aktivni, mobilni in samostojni,« sklene Pišot.

Ali lahko delamo na zalogo?

Način, kako se staramo, se ne začne oblikovati šele v poznejših desetletjih. Pomemben del telesnih zmogljivosti, na katere se bomo opirali pozneje, se gradi že veliko prej, zato ima preventiva smisel vse življenje. »Temelje zdravja postavljamo že v otroštvu in mladosti. Mišična masa, kostna gostota, gibalne sposobnosti in navade, ki jih razvijemo zgodaj, so pomembna funkcionalna rezerva za poznejša leta,« pojasnjuje prof. dr. Rado Pišot. Večja funkcionalna rezerva nam lahko pomaga, da se posledice staranja in postopnega upadanja posameznih telesnih sposobnosti izrazijo pozneje. Vendar to ne pomeni, da lahko za zdravje poskrbimo enkrat in nato na njem zgolj gradimo.

»V tem smislu lahko zdravje deloma gradimo 'na zalogo', vendar ga ne moremo enkrat ustvariti in nato zgolj porabljati. Zdravje je dinamičen proces, zato moramo telesne sposobnosti in zdrave navade vzdrževati vse življenje,« poudarja Pišot. Z zgodnejšim ukrepanjem lahko ustvarimo boljša izhodišča za prihodnost, spremembe pa imajo smisel tudi pozneje. »Za spremembo ni nikoli prepozno, vendar prej ko začnemo, več lahko naredimo za zdravo in samostojno starost,« dodaja Pišot.

Spremembe v možganih se začnejo veliko prej, kot jih opazimo

Pri ohranjanju funkcionalnosti v poznejših letih imajo pomembno vlogo tudi možgani, saj sodelujejo pri ravnotežju, koordinaciji, odzivanju na okolico in številnih vsakodnevnih opravilih. Nekatere spremembe v njihovem delovanju se začnejo že precej prej, preden jih zaznamo kot pozabljivost, počasnejše gibanje ali večjo negotovost pri hoji.

»Spremembe se dogajajo že vrsto let, ne nastanejo hipoma,« poudarja prof. dr. Uroš Marušič, vodja Laboratorija Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper. Kot pojasnjuje, se lahko pri gibanju posledice pokažejo šele takrat, ko se hoja začne upočasnjevati, koraki postajajo bolj neenakomerni ali se pojavijo težave z ravnotežjem. Takrat je lahko v ozadju že večletno prilagajanje centralnega živčevja na manj zahtevno oziroma enolično aktivnost. Prav zato tudi možgani potrebujejo nove izzive. »Po domače rečeno bi morali svoje možgane vreči iz cone udobja,« pravi Marušič in kot primer navede učenje vožnje s kolesom: dejavnost, ki je bila sprva zahtevna, z vajo postane skoraj samodejna. Podobno je treba po njegovih besedah spodbujati tudi druge kognitivne in gibalne sposobnosti.

Raziskovalci lahko del teh procesov spremljajo tudi z elektroencefalografijo oziroma EEG. »Merimo možgansko aktivnost, električno aktivnost, na milisekundo natančno,« pojasnjuje Marušič. Tako lahko spremljajo, kako hitro možgani zaznajo dražljaj, oblikujejo ustrezen motorični odgovor in informacijo posredujejo mišicam.

Namen takšnih raziskav je med drugim tudi iskanje načinov, kako se na spremembe odzvati dovolj zgodaj. Raziskovalna spoznanja nato uporabljajo tudi pri oblikovanju senzomotoričnih intervencij, katerih cilj je ohranjanje čim boljše kakovosti življenja tudi v višji starosti.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.