»Naš cilj je prepoznati mehanizme, ki vodijo v poškodbe in bolezni, ter ukrepati pravočasno« (video)

Oglejte si videointervju z dr. Radom Pišotom in spoznajte, kako Mediteranski center zdravja (MCZ) ZRS Koper ustvarja temelje za daljše, bolj zdravo in kakovostno življenje.

»Mediteranski center zdravja ZRS Koper želi prehitevati osnovno zdravstveno paradigmo, ki je odziv na bolezen. Tako posamezniki kot družba največkrat odreagiramo šele, ko se pojavi bolezen. Stremimo k temu, da naredimo vse, kar je mogoče, da do poškodbe ali bolezni sploh ne pride​,« poudarja dr. Rado Pišot, vodja MCZ ZRS Koper in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Ta misel je rdeča nit pogovora o preventivi, dolgoživosti in sodobnih programih, ki jih razvijajo v okviru MCZ ZRS Koper. Njegovo delovanje temelji na dolgoletnih raziskavah Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper, a presega akademske okvire. MCZ ZRS Koper je enota inštituta, na kateri znanstvena spoznanja prenašajo neposredno v prakso in jih ponujajo ljudem v obliki preventivnih ukrepov, diagnostičnih paketov in rehabilitacijskih programov.

Center zdravja gradi na filozofiji mediteranskega življenjskega sloga: raznoliki prehrani, rednem gibanju na prostem in močnem pomenu druženja. »Tri najpomembnejše navade za dolgo in kakovostno življenje bi opredelil kot vadba, kakovostna in načrtovana prehrana na mediteranski podlagi ter seveda prava družba, druženje, zabava, sprostitev in ta naj bo čim bolj povezana s prvima dvema,« pravi dr. Pišot.

Poseben poudarek dajejo diagnostiki, saj le natančne meritve omogočajo resnično personaliziran pristop. Njihovi programi so namenjeni širokemu spektru ljudi – od otrok, ki so preveč prikovani na zaslone, do starostnikov in posameznikov z nevrodegenerativnimi boleznimi, vse do vrhunskih športnikov, kot je Toni Vodišek, dobitnik srebrne olimpijske medalje na deski s padalom.

Mediteranski center zdravja ZRS Koper je torej stičišče znanosti in stroke, raziskovalne odličnosti in družbene odgovornosti. Njegova prihodnost je močno povezana z razvojem tehnologij, umetne inteligence in boljšim razumevanjem procesov staranja, a že danes je njegova vizija jasna: približati znanost ljudem in ustvarjati možnosti za daljše, bolj zdravo in kakovostno življenje.

Kaj je bil glavni motiv za ustanovitev Mediteranskega centra zdravja ZRS Koper?

Inštitut za kineziološke raziskave, ki je pred kratkim praznoval 20 let delovanja, je v tem času razvil bogato bazo bazičnih in aplikativnih raziskav. Ugotavljali smo, da ob laboratoriju, ki je usmerjen bolj v raziskave, potrebujemo tudi neki center za prenos znanja. Zato smo se odločili, da ustanovimo Mediteranski center zdravja ZRS Koper, v katerem lahko ugotovitve in izhodišča raziskav na uporaben način prenesemo med ljudi. Tako lahko otrokom, odraslim in starejšim ponudimo strokovno oblikovano znanje v obliki preventivnih ukrepov, rehabilitacijskih programov in diagnostičnih paketov. S tem dejansko ob naši primarni znanstvenoraziskovalni dejavnosti dosežemo tudi družbeni učinek in znanost približujemo ljudem.

Pomemben poudarek pri svojih storitvah dajete diagnostiki. Za kaj gre in komu je namenjena?

Diagnostika je pri obravnavi človeka ključna, saj nam pove, kakšno je njegovo stanje, kako naj delamo  in do kod lahko pridemo. Če ne delamo skrbno načrtovano, pomeni, da delamo na pamet. Seveda, kot znanstvena inštitucija si tega ne moremo dovoliti. Ampak ne glede na to, če hočemo danes ponuditi uporabniku nekaj, kar mu je dejansko pisano na kožo, se pravi personaliziran pristop, moramo slediti temu, kar delamo, in hkrati na podlagi tega zagotoviti personalizirano obravnavo.

Posebnost vaše ponudbe je tudi kineziološka obravnava. Kako poteka in kdo z njo največ pridobi?

Cilj kineziološke obravnave je ugotoviti motorične spremembe, ki se pri posamezniku dogajajo zaradi bolezni, poškodbe ali življenjskega sloga, slediti tem mehanizmom in jih pripeljati na neko stanje, ki predstavlja homeostazo, torej zdravje. Funkcionalne zmožnosti posameznika, ki jim sledimo, so naše vodilo. Zato je izredno pomembno, da imamo ustrezno diagnostiko, da lahko pri zdravemu posamezniku prepoznamo stanje ravnovesja, zdravja in ga potem lahko tja vedno vračamo. Ljudje, ki prihajajo k nam, velikokrat pridejo zgolj na preventivne meritve. V primeru poškodbe pa znamo slediti, kako odpraviti vse tisto, kar se je zgodilo. Pri poškodbah ali bolezenskih stanjih je naš cilj ne le odpraviti posledice poškodbe, ampak tudi razloge, zaradi katerih je prvotna poškodba sploh nastala. To pomeni, da če delujemo preventivno, lahko odpravljamo vse tisto, kar bi lahko vodilo v nastanek bolezni ali poškodbe.

Katere programe priporočate posameznikom, ki želijo ohraniti zdravje, gibljivost in vitalnost v vseh življenjskih obdobjih?

Današnji življenjski ritem, tako pri mladostniki v šolah kot pri aktivni populaciji in starejših, zaznamuje veliko sedenja in časa, preživetega pred zasloni. Da se temu upremo oziroma vzpostavimo neko ravnovesje, smo oblikovali različne programe. Zelo uporabljen je na primer program za sedeče poklice, ki poteka več tednov, dvakrat na teden, in je usmerjen v preprečevanje posledic dolgotrajnega sedenja.

Posebne programe imamo tudi za rekreativne športnike. Ti se pogosto želijo hitro aktivirati, vendar pri tem ne prepoznajo svojih omejitev in se izpostavljajo obremenitvam, primerljivim celo z vrhunskim športom. Njim zato ponujamo strokovno diagnostiko, individualizirane vadbene programe in tudi prehransko svetovanje.

Pomembno področje predstavljajo tudi starejši in posamezniki z nevrodegenerativnimi boleznimi. Imamo posebno skupino strokovnjakov, ki se ukvarja z rehabilitacijo oseb s Parkinsonovo boleznijo, po možganski kapi in drugimi težavami. Na tem področju smo sodelovali tudi v mednarodnih projektih, kot sta Memori-net in X-Brain.net (Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 ITA-SI0100054), v katerih smo preučevali, izboljšali in skupaj s kolegi iz Italije poenotili rehabilitacijske protokole za pomoč po možganski kapi.

Prav tako sodelujemo z vrhunskimi športniki. Skozi naše programe gre veliko vrhunskih športnikov, med njimi tudi nosilec olimpijske kolajne Toni Vodišek, ki redno sodeluje z nami.   

Bi lahko rekli, da ste tudi vi pripomogli k njegovemu uspehu?

Upam in verjamem, da smo prispevali k njegovim dosežkom, še posebno potem, ko je po operaciji kolena moral ponovno vzpostaviti ravnovesje in zastaviti uspešen program treninga. Zdaj je zopet v odlični formi in še naprej niza zmage. Ob vsakem obisku Kopra pa se vrača k nam na diagnostiko za uspešno načrtovanje vadbe.

Sicer pa redno sodelujemo z različnimi klubi, tudi nogometnimi in košarkarskimi, s katerimi imamo stalne pogodbe. Naša ekipa je izvaja meritve tudi na mednarodni ravni za posamezne športnike in klube. Pomemben del našega dela je povezan z mladimi športniki. Z zgodnjo diagnostiko, npr. s tenziomiografijo za spremljanje mišične simetrije in sestave, lahko preprečimo marsikatero poškodbo in zagotovimo skladen razvoj.

Z delom v MCZ ZRS Koper se ob celotni ekipi raziskovalcev poglobljeno ukvarja 5 sodelavcev, ki so specializirani za meritve, pripravo preventivnih programov in vodenje vadbe. Vključeni pa so tudi v raziskovalne projekte. Zelo aplikativno je bil na primer zastavljen projekt QSPORT: Razvoj modela spremljanja športnih poškodb za učinkovitejšo preventivo in rehabilitacijo, financiran s strani  ARRS in sofinanciran s strani TMG-BMC d.o.o., v katerem smo več let spremljali športnike, izmerili njihov funkcionalni status v najboljši formi, nato pa v primeru poškodbe spremljali njihov proces rehabilitacije ter ocenjevali, kdaj se lahko varno vrnejo na igrišče.

Zakaj je pomembno, da se nekdo, ki se odloči, da bo zdaj bolj telesno aktiven, vključi v programe, ki jih vodijo strokovnjaki?

Ko se nekdo odloči za intenzivnejšo gibalno-športno aktivnost, je pomembno, da to počne pod vodstvom strokovnjakov. Prvi razlog je, da se lahko popolnoma posveti telesu, to je vadbi mišic, srčno-žilnega sistema, koordinaciji, ne da bi moral razmišljati o pravilni izvedbi. Strokovnjak poskrbi, da so vaje varne, ustrezno odmerjene in učinkovite.

Drugi razlog je povsem človeški: sami se pogosto težko motiviramo in brez pravega vodstva naredimo manj, kot bi lahko. Trener ali vaditelj nam da dodatno spodbudo, nas usmerja in vodi, včasih pa poskrbi tudi za sprostitev, ker prevzame načrtovanje in štetje ponovitev. Vodena vadba je zato hkrati varnejša, učinkovitejša in prijetnejša.

Morda opažate, da je več povpraševanja po takšni vodeni vadbi?

Zanimanje za vodene vadbe je res veliko. Ljudje pogosto potrebujejo spodbudo in dodatno motivacijo, zato se lažje odločijo, ko vidijo konkretne možnosti in rezultate. Uporabljamo najsodobnejša diagnostična orodja, ki so danes na trgu. Številna so bila pridobljena tudi v okviru mednarodnih raziskovalnih projektov.

Pred desetletji je bila takšna oprema namenjena izključno vrhunskim športnikom in olimpijcem, danes pa jo lahko ponudimo vsakomur. Prav zato lahko posameznikom pripravimo prilagojene in strokovno podprte programe, ki temeljijo na natančni diagnostiki.

Ali pri vašem delu vključujete tudi prehransko svetovanje in sodelujete z dietetiki?

Da, v naši ekipi sodelujejo zdravniki, fizioterapevti, psihologi, sociologi in inženirji, ki so svoje znanje nadgradili s kineziologijo. Imamo tudi dietetika, ki skrbi za področje prehrane. Prepričani smo, da brez interdisciplinarnega tima takšnega dela ni mogoče opravljati. Kineziologija je naša skupna osnova, a je pravzaprav integrativna veda: brez biomehanike, pa tudi psihologije in sociologije ne moremo celostno razumeti stanja posameznika in pripraviti ustreznih programov.

Kako spremljate napredek pri splošni populaciji?

V vsak program vključimo tudi diagnostiko. Najprej naredimo osnovne meritve – telesno sestavo, test aerobne zmogljivosti, pregled mišične simetrije (tenziomiografija), teste moči in koordinacije. Tako dobimo začetno stanje, ki je ključna osnova. Ljudje so najbolj motivirani, ko čez nekaj mesecev vidijo, da so izboljšali telesno sestavo, srčno-žilno funkcijo, moč ali ravnotežje. Meritve pa niso pomembne le za motivacijo, ampak tudi za nas kot strokovnjake in kot referenca, če se pozneje razvije bolezen ali nastane poškodba.

Se spremembe pokažejo že v nekaj mesecih?

Vidijo se zelo hitro, seveda pa je odvisno od vsakega posameznika, od njegovega začetnega stanja. Če nekdo pride dobro pripravljen, je napredek počasnejši, zanimivo pa je, da je pri takih osebah upad telesne pripravljenosti trikrat hitrejši. Njihovo telo je bolj odzivno in plastično: hitreje napreduje, hitreje pa tudi izgublja formo, a se zato ob vadbi spet hitreje povrne.

V vašem centru izvajate tudi predoperativne vadbe. Zakaj so pomembne? Za koliko in na kakšen način pospešijo okrevanje?

Naš inštitut je prepoznan tudi po dolgoletnem izvajanju tako imenovanih bed rest študij, študij večdnevnega ležanja v postelji, za vesoljske agencije – trenutno taka študija poteka v Splošni bolnišnici Izola za potrebe Italijanske vesoljske Agencije (ASI). Ravno v teh študijah smo temeljito spoznali mehanizme sprememb, ki nastopijo ob neaktivnosti, in to znanje začeli prenašati v prakso, denimo pri pripravi na operacije. S temi študijami smo spoznali mehanizme sprememb, ki nastopijo ob neaktivnosti, in to znanje začeli prenašati v prakso, denimo pri pripravi na operacije.

Ljudje, ki čakajo na operacijo, najsibo operacija kolka, kolena, hrbtenice ali drugih specifičnih bolezenskih stanj, so pogosto predolgo na čakalnih seznamih. V tem času so velikokrat popolnoma neaktivni, kar vodi v propadanje živčno-mišičnega, skeletnega, srčno-žilnega in respiratornega sistema. Takšno stanje pa močno oteži poznejšo rehabilitacijo. Številni se odločajo za predoperativno vadbo. Z njo ohranjamo mišični tonus, srčno-žilno kondicijo ter, kar je ključno, motorično kontrolo. Tako lahko postopke in čas rehabilitacije skrajšamo tudi za več kot 30 odstotkov in posameznikom omogočimo boljšo kakovost življenja, boljše počutje in hitrejše vračanje v vsakodnevne dejavnosti.

Kako bi opisali mediteranski življenjski slog in zakaj je po vašem mnenju najboljši temelj za dolgo in kakovostno življenje?

Premalo se zavedamo, zlasti na Obali, da smo pravzaprav središče severnega Mediterana. Zato rad poudarjam, da ima Znanstveno-raziskovalno središče Koper vlogo stičišča modrosti Mediterana. Že sama beseda Mediteran nosi v sebi znake kakovosti življenja.

Najprej je tu mediteranska prehrana – raznolika, bogata z morsko hrano, zelenjavo in drugimi živili, ki ustvarjajo posebno ravnovesje. Ob prehrani pa je ključna tudi gibalna aktivnost. Pravim, da je pomemben tako »vnos« kot »iznos«. Vadba na prostem je največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje, in prav mediteransko okolje nam to omogoča vse leto. K temu pomembno pripomorejo čist zrak, primerno podnebje, morje in ugodna vlažnost.

Ne smemo pa pozabiti na življenjski slog v širšem smislu – na socialno noto. Veliko vlogo imajo namreč tudi socialni stiki, ki jih v Mediteranu razumemo in smo po njih znani, pomenijo pa vse, od druženja ob vadbi do druženja pri prehrani. Ko to združimo, dobimo nekaj, kar lahko poimenujemo prava znamka oziroma trade mark mediteranskega življenjskega sloga.

Kakšna je prihodnost Mediteranskega centra ZRS Koper? Je še prostor za napredek?

Vsekakor. Velik potencial vidimo v vključevanju novih tehnologij in umetne inteligence pri obravnavi podatkov. To nam omogoča, da velike količine informacij hitro analiziramo in jih v realnem času uporabimo za prilagajanje vadbenih in rehabilitacijskih programov posameznika.

Hkrati je prihodnost v boljšem razumevanju mehanizmov staranja in odzivanju nanje z ustreznimi programi, ki združujejo prehrano in vadbo. Tehnologija nam danes omogoča rešitve, ki so bile še pred kratkim nepredstavljive – denimo, da lahko z umetno izzvanimi mišičnimi kontrakcijami izboljšamo gibljivost tudi pri hujših poškodbah. Seveda pa ob tem odpiramo tudi nova etična vprašanja, na katera bo treba iskati odgovore.

---

Naročnik oglasne vsebine je ZRS Koper