Nujni proaktivni pristopi k staranju

V razvitem svetu, tudi pri nas, se intenzivno soočamo z vse opaznejšimi demografskimi spremembami, in med najbolj izrazitimi je staranje prebivalstva. »Posledično beležimo porast kroničnih bolezni, kar vse bolj obremenjuje že tako obremenjene zdravstvene sisteme. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo porast omenjenih dejavnikov, se vse bolj razvijajo novi, proaktivni pristopi,« razloži prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

Novi pristopi se namesto v zdravljenje že razvitih bolezni osredotočajo na prepoznavanje in obravnavo dejavnikov tveganja, še preden se pojavijo resne zdravstvene težave. Pri tem je ključna personalizirana diagnostika, ki predstavlja osnovo za optimalno preventivo in rehabilitacijo, še pravi sogovornik. V ZRS Koper so se tudi sami intenzivno vključili v proučevanje novih pristopov k dolgoživosti.

Novi pristopi so absolutno nujni, saj »če bomo še naprej delovali po ustaljenem modelu, torej izključno zdravili bolezni in ne bomo delovali preventivno, bomo dolgoročno presegli zmogljivosti sistema. Prav zato se moramo osredotočiti na prepoznavanje dejavnikov tveganja že v zgodnjih fazah, ko še lahko učinkovito ukrepamo in upočasnimo negativne biološke mehanizme staranja. Tak pristop pa ni pomemben le za zdravje posameznika, temveč rešuje lahko izzive dolgoročne vzdržnosti zdravstvenega sistema kot tudi celotne družbe. Današnji pristopi k preventivi za zdravo starost temeljijo na povezovanju klinične obravnave, raziskav in digitalnih inovacij. V sodobnih centrih se zato prepletajo živi laboratoriji za preizkušanje intervencij v realnem okolju, biomedicinske platforme umetne inteligence za napredne analize ter večomnične tehnologije. Multi-omics tehnologije zajemajo področja raziskovanja, kot so: genetika (genomika), vplivi okolja na gene (epigenomika), delovanje genov (transkriptomika), beljakovine v telesu (proteomika), presnovni procesi (metabolomika) ter sestava črevesnih bakterij (mikrobiom), ki omogočajo personalizirano ocenjevanje tveganj. Diagnostika vključuje molekularne in digitalne »ure staranja«, nevrokognitivne in gibalne ocene ter spremljanje podatkov z nosljivimi napravami v realnem času. Na osnovi uporabe sodobnih naprednih orodij lahko razvijemo natančno prilagojene preventivne ukrepe in pravočasno posredovati, še preden se pojavijo bolezenski simptomi.«

Začeti je treba čim prej

Če želimo imeti čim bolj zdravo populacijo starostnikov, se je za ta cilj treba začeti truditi že veliko prej. Zmotno je razmišljanje, da je problem zdravega staranja vprašanje, ki se nanaša na populacijo starostnikov. Prav nasprotno, opozarja sogovornik! »Tu gre za vseživljenjske procese, transformacije, ki jih človek doživlja že od rane mladosti. Ključna ciljna skupina pa so srednja in mlajša odrasla populacija, pri kateri še lahko preprečimo ali upočasnimo procese, ki bi sicer v starosti vodili v kronične bolezni. To pomeni, da gre za obravnavo skozi celotno življenjsko obdobje, zlasti pa za obdobje po 40. ali 50. letu, ko začnejo biološke spremembe postajati opaznejše.«

Kot pove sogovornik, so na National University Health System v Singapurju, izraelskem Sheba Medical Centru ter na Mayo Clinic že začeli neodvisno razvijati klinike za zdravo dolgoživost. »Njihova posamezna prizadevanja so se nato povezala prek sodelovalnega mreženja v okviru Healthy Longevity Medical Society. Čeprav se te ustanove razlikujejo po ozadju in geografskem okolju, jih povezujejo skupne usmeritve, ki so vsako od njih spodbudile k vzpostavitvi klinike za zdravo dolgoživost.«

Prof. Pišot še dodaja, da lahko že z manjšimi intervencijami, na primer pri prehrani, gibanju ali obvladovanju stresa, dosežemo opazne premike v bioloških kazalnikih staranja. »Tako ponudbo dobimo v določenih centrih tudi pri nas. Samoplačniško je kar nekaj ponudbe v prijetnih okoljih, sodobne in uporabniku prijazne dejavnosti, ki pa so še daleč od zgoraj omenjenih centrov. Šele z neposrednim vključevanjem uporabnikov v t. i. žive laboratorije in pod budnim nadzorom interdisciplinarnega tima strokovnjakov namreč lahko dosežemo resnično personaliziran pristop, ki ga kakovostna gero-znanost od nas zahteva.«

Kdaj v splošni uporabi?

V širšo in splošno uporabo bi tovrstni pristopi lahko prišli razmeroma kmalu, a ključ za to je po sogovornikovem mnenju »v prilagodljivosti posebnostim okolja in usposabljanju ustreznih izvajalcev. Ne gre za enoten recept, temveč za metodologijo, ki jo je mogoče prilagoditi različnim skupinam uporabnikov, ki se razlikujejo glede na specifiko fizičnega, socialnega/kulturnega okolja. Pomembno vlogo imajo pri tem država in lokalne skupnosti, zdravstvene ustanove in širše mednarodne strategije. Odgovorno obnašanje države, političnih in strokovnih odločevalcev do svojih državljanov zahteva sistemsko uvajanje preventivnih pristopov k zdravemu staranju. Še posebej bi to moralo biti možno v manjših skupnostih, kot je Slovenija. Žal pa se učinki takih pristopov vidijo in zaznajo šele na nekoliko daljši rok, vsekakor daljši od političnih mandatov.«

Vsestranske koristi za posameznika in družbo

Tovrstni pristopi bodo verjetno zelo hitro pokazali svoje številne prednosti. Kot pove prof. Pišot, za posameznika to pomeni »bolj kakovostno, neodvisno in daljše življenje. Za družbo pa v absolutnem smislu pomeni zmanjšanje bremena bolezni, nižje zdravstvene stroške in večjo aktivnost starejših. Danes še vedno večina sredstev odteka v zdravljenje posledic bolezni, namesto da bi vlagali v preprečevanje njihovih vzrokov. V okviru socialnih determinant zdravja so opredeljeni štirje ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje posameznika: približno 20 odstotkov prispeva genetika, ki pa je ne moremo spreminjati. Okolje prispeva 22 odstotkov, medtem ko ima življenjski slog največji vpliv, kar 37 odstotkov. Najmanjši delež predstavlja dostop do zdravstvene oskrbe, le okoli 6 odstotkov, vendar prav ta segment danes porabi kar 90 odstotkov zdravstvenih proračunov. Preventiva državi prinaša dolgoročne koristi: manj kroničnih bolezni, nižje stroške zdravstvene oskrbe, večjo produktivnost in boljšo kakovost življenja prebivalcev. Zato je nujno, da se sistem preusmeri iz reaktivnega zdravljenja k proaktivnemu delovanju, ki naslavlja dejanske vzroke slabega zdravja, še preden se ti razvijejo v resnejše težave.«

»Naravnost nerazumljivo je, da ob vsem znanju, ki ga na področju preventive premore znanost, še vedno ne dosežemo konkretnih premikov, ki bi se odražali na zdravju družbe,« še poudarja Rado Pišot.