Pri zdravju se vlaganje v preventivo trikratno povrne

Zdravo in varno delovno okolje je izjemno pomembno. In ker se vlaganje v preventivo trikratno povrne, je res dobro, da ob (splošnih) preventivnih programih v okviru zdravstvenega sistema zanj poskrbijo tudi delodajalci.

To je nesporno pot do bolj zdrave aktivne populacije ter s tem manj odsotnosti in potrebe po aktivaciji pravic za primer bolniškega dopusta, je tudi v nedavnem intervjuju za Delo poudarila Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Pravočasna diagnoza demence je boljša prognoza (VIDEO)

Naj spomnimo, da je ZZZS 29. novembra 2024 objavil javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje 2025–2027. Na razpis je prejel več kot 450 vlog. Med prijavljenimi projekti je bilo izbranih 13 projektov srednje velikih oziroma velikih delodajalcev ter 20 projektov mikro in malih delodajalcev.

Ker pa na prvotnem razpisu ni bilo izbranih projektov prijaviteljev združenj, je ZZZS, kot so pojasnili, v tem delu razpis ponovil. »Ponovljeni razpis za združenja je bil objavljen 19. septembra 2025 in se je nanašal na obdobje 2026–2027. ZZZS je nanj prejel deset vlog, izmed katerih je izbral tri projekte na nacionalni ravni in pet na regionalni.«

Dobrih pet milijonov za sofinanciranje preventive

Za sofinanciranje preventivnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu je za obdobje 2025–2027 namenjenih skupaj 5,1 milijona evrov. Od tega je za projekte delodajalcev v obdobju 2025–2027 namenjenih 1.785.000 evrov, za projekte združenj na nacionalni in regionalni ravni pa 3.315.000 evrov za obdobje 2026–2027.

Regijski projekti promocije zdravja na delovnem mestu

Komisija za ocenjevanje projektov je bila sestavljena iz strokovnih sodelavcev ZZZS ter zunanjih strokovnjakov s področja ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu. »Skladno z razpisnimi pogoji in sklenjenimi pogodbami morajo izbrani prijavitelji ZZZS vsako leto posredovati vmesna poročila o izvajanju projektov. Ta vključujejo tudi spremljanje doseganja zastavljenih ciljev in kazalnikov uspešnosti. Ker imajo posamezni projekti različne cilje in vsebine, se njihova uspešnost presoja individualno, predvsem na podlagi podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih, bolniških odsotnostih ter drugih kazalnikih, ki so jih prijavitelji opredelili v svojih projektnih programih,« so še pojasnili na ZZZS.

Učinki za celotno družbo

In zakaj je tako pomembna promocija zdravja na delovnih mestih ter kakšne učinke imajo lahko takšni projekti ne samo za podjetja, ampak za celotno družbo? »Promocija zdravja na delovnem mestu je že po veljavni delovnopravni zakonodaji obveznost delodajalcev. Z razpisom pa smo želeli spodbuditi dodatne aktivnosti, ki presegajo zakonski minimum in prispevajo k ohranjanju ter krepitvi telesnega, duševnega in socialnega zdravja zaposlenih,« poudarjajo na ZZZS.

Vsak dan na bolniški 53.000 Slovencev, strošek presegel 1,3 milijarde evrov

Nameni projektov so krepitev zdravju prijaznega delovnega okolja, preprečevanje in zmanjševanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodb, zmanjševanje tveganja za nastanek poklicnih bolezni ter preprečevanje poškodb pri delu. »Ker ljudje velik del življenja preživimo na delovnem mestu, imajo lahko takšni ukrepi pomemben vpliv na splošno zdravje prebivalstva.«

Za posameznika promocija zdravja pomeni boljše telesno in duševno počutje, večje zadovoljstvo pri delu ter manjše tveganje za kronične bolezni in dolgotrajne odsotnosti. Za delodajalce pomeni bolj zdravo in motivirano delovno silo, manj odsotnosti, večjo produktivnost ter lažjo organizacijo delovnih procesov. Koristi pa segajo tudi širše, v celotno družbo, pojasnjujejo na ZZZS. »Manj bolniških odsotnosti pomeni manjše finančne obremenitve za zdravstveno blagajno in druge socialne sisteme ter več razpoložljivih sredstev za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke. Takšni projekti zato prispevajo k bolj zdravi, aktivni in vključujoči družbi ter dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema.«

Projekti na nacionalni in regionalni ravni

Tokrat bomo predstavili nekaj izbranih projektov na nacionalni in regionalni ravni, prihodnji teden pa še nekaj projektov srednje velikih ali velikih delodajalcev ter mikro ali malih.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) v sodelovanju z različnimi strokovnjaki, delodajalci in delavci že leta izvaja najrazličnejše projekte v podporo zdravju na delovnem mestu. Slednje, kot pravijo, ni le prvi pogoj za zadovoljstvo pri delu za vsakega delavca, ampak enako ali še bolj tudi temelj učinkovitosti za organizacije, v katerih delajo, in s tem tudi za delodajalce. »Trenutno imamo odprte štiri takšne projekte, od katerih trije zadevajo različne oblike duševnega zdravja, eden pa kostno-mišična obolenja. Zavedamo se, da je izzivov na vseh področjih zdravja več, kot jih je mogoče obvladati naenkrat, zato bomo podobne projekte nadaljevali.« Kot še dodajajo, so projekti zasnovani na podlagi izzivov, kot jih prepoznava NIJZ, pa seveda tudi same delovne organizacije v okvirih lastnih projektov s tega področja, saj skoraj ni več delodajalca, ki se ne bi zavedal pomena tega področja in imel opredeljenih tudi lastnih projektov.

ZDS in projekt Ergo-Agent

Na nacionalni ravni je bil izbran tudi projekt Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) za zmanjšanje kostno-mišičnih obolenj – Ergo-Agent, ki se osredotoča na kostno-mišična obolenja. Ta so po podatkih NIJZ vodilni vzrok dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji, a hkrati med najmanj sistematično obravnavanimi. »Leta 2023 sta bili uradno priznani zgolj dve poklicni bolezni iz te skupine. Stroški zdravljenja zato v celoti bremenijo splošni sistem zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da kurativni pristopi ne delujejo in da je primarna preventiva edina ekonomsko smiselna pot.«

Ljudje iščejo predvsem hitro pot do diagnoze

Projekt temelji na ugotovitvi, pojasnjujejo, da so pisarniška delovna mesta hkrati visoko rizična in tudi tista, kjer so preventivni ukrepi najučinkovitejši. Statistična analiza kaže, da se v javni upravi pojavi to obolenje pri 15 odstotkih zaposlenih. Predvsem so prizadeti zaposleni v manjših podjetjih, saj je organizacijska podpora za njih draga in zato znanja primanjkuje prav tam, kjer bi ga najbolj potrebovali.

Osrednje orodje projekta je brezplačna, javno dostopna digitalna platforma »Ergo-Agent« s tremi vsebinskimi moduli: interaktivni vprašalniki za samoevalvacijo ergonomskih tveganj na delovnem mestu, strokovno verificirani videoprogram vaj za krepitev in gibljivost mišic vratu, ramen in hrbta ter praktični videovodniki za pravilno ergonomsko ureditev pisarniškega delovnega mesta. Posebna pozornost je namenjena starejšim zaposlenim (45–64 let).

»Do konca leta 2027 imamo za cilj vzpostaviti polno delujočo platformo z vsaj 10.000 obiskovalci in 15-odstotno izboljšanje ozaveščenosti delodajalcev. Dolgoročno pa želimo ustvariti trajnostni, javno dostopen model preventive, ki bo živel naprej tudi po končanem sofinanciranju in postal osnova za sistemska priporočila na nacionalni ravni.«

Platforma samodejno beleži število uporabnikov, ogledov in prenosov, kar omogoča sprotni vpogled v doseg. Za vsebinsko evalvacijo bo ZDS z anketami pred usposabljanjem in po njem merila spremembe v znanju in vedenju, pri čemer je cilj desetodstotno zmanjšanje samoocenjene pogostosti mišično-kostnih težav med uporabniki in petnajstodstotno izboljšanje ozaveščenosti delodajalcev.

»Na sistemski ravni bodo pripravili priporočila za ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo in ZZZS, da se ugotovitve projekta vključijo v nacionalne smernice za zdravje pri delu. Cilj ni le projekt uspešno končati, ampak tudi vzpostaviti referenčni model za digitalno podprto preventivo za sedeča delovna mesta v slovenskem prostoru.«

GZS in projekt Umosfera

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pri pripravi projektov tako na nacionalni kot na regionalni ravni izhajali iz dejanskih potreb podjetij in zaposlenih. V zadnjih letih namreč opažajo, da promocija zdravja na delovnem mestu ni več zgolj vprašanje skladnosti s predpisi, temveč postaja pomemben dejavnik konkurenčnosti, produktivnosti in dolgoročne uspešnosti podjetij.

Nacionalni projekt GZS za izboljšanje duševnega zdravja zaposlenih je Umosfera. Njegova največja dodana vrednost je strokovni vpogled v stanje v podjetjih, saj na podlagi analiz podjetja dobijo jasno sliko o področjih, kjer so največja tveganja in priložnosti za izboljšave. Dolgoročni cilj pa so zmanjševanje absentizma zaradi duševnih stisk, večja psihološka varnost zaposlenih in vključevanje skrbi za duševno zdravje v vsakodnevne poslovne procese podjetij. Kot navajajo na GZS, so se pri projektu osredotočili na naraščajoče psihosocialne obremenitve, stres, izgorelost in porast bolniških odsotnosti zaradi duševnih stisk.

Glavobole lahko poslabša tudi slab zrak

»Podjetja pogosto nimajo dovolj kakovostnega vpogleda v dejansko stanje med zaposlenimi, zato težko sprejemajo ciljno usmerjene ukrepe. Zato smo v projekt vključili poglobljene analize, s katerimi bodo podjetja dobila zelo konkreten pregled nad psihosocialnimi tveganji, organizacijsko klimo, komunikacijo, vodenjem, stopnjo podpore zaposlenim in drugimi ključnimi dejavniki delovnega okolja,« pojasnjuje Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice.

Pri Umosferi bodo podjetja deležna strokovnih analiz stanja, delavnic za zaposlene, vodje in kadrovske službe, usposabljanja ambasadorjev duševnega zdravja ter podpore pri uvajanju preventivnih ukrepov. »Velika dodana vrednost bodo informacijska stojala, ki jih bomo postavili v podjetjih. Na njih bodo zaposleni na enem mestu našli kakovostne informacije, gradivo in usmeritve za dostop do različnih oblik pomoči in podpore. Pomemben del obeh projektov GZS bo tudi vzpostavitev digitalnih knjižnic gradiv, kjer bodo zbrani smernice, priročniki, videovsebine, praktične vaje in primeri dobrih praks. Vse gradivo bo zasnovano trajnostno in bo tudi po koncu projektov na voljo podjetjem po vsej Sloveniji.«

Pri projektu Umosfera bodo spremljali spremembe na področju psihosocialnih razmer, organizacijske klime, zaznane podpore zaposlenim, poznavanja preventivnih programov ter bolniških odsotnosti zaradi duševnih stisk. Ker bodo podjetja vključena v analize stanja, bodo lahko rezultate primerjala skozi čas in zelo jasno spremljala učinke uvedenih ukrepov. Poleg tega bodo spremljala širše kazalnike, kot so večja ozaveščenost zaposlenih, večja odprtost za pogovor o zdravju na delovnem mestu ter pripravljenost podjetij za vlaganje v preventivne aktivnosti. To so področja, ki jih je težje meriti, vendar dolgoročno pomembno vplivajo na organizacijsko kulturo in uspešnost podjetij, še poudarjajo na GZS.

Pomemben del obeh projektov bo tudi promocija dobrih praks. »Izvedli bomo medijske kampanje, predstavljali uspešne zgodbe podjetij ter spodbujali širjenje učinkovitih pristopov na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Obenem bomo prihodnje leto podelili priznanja in certifikate podjetjem, ki bodo izkazala posebno zavzetost za zdravje, varnost in dobro počutje zaposlenih. S tem želimo opozoriti na pozitivne zglede in spodbuditi tudi druga podjetja, da preventivo prepoznajo kot pomembno naložbo v svojo prihodnost.«