Regijski projekti promocije zdravja na delovnem mestu

Za sofinanciranje preventivnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za obdobje 2025–2027 namenil skupaj 5,1 milijona evrov. Od tega je za projekte delodajalcev v obdobju 2025–2027 namenjenih 1.785.000 evrov, za projekte združenj na nacionalni in regionalni ravni pa 3.315.000 evrov za obdobje 2026–2027. Tokrat predstavljamo nekaj projektov na regionalni ravni.

Projekt GZS - Varnoška

Na regionalni ravni je GZS pripravila projekt Varnoška, ki je namenjen izključno podjetjem v Koroški regiji. Kot je pojasnila Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, so izhajali iz dejstva, da regija že več let beleži nadpovprečno število poškodb pri delu. »Ker gre za izrazito industrijsko regijo, so med ključnimi izzivi predvsem zmanjševanje tveganj za poškodbe, izboljšanje varnostne kulture, večja vključenost zaposlenih v preventivne aktivnosti ter skrb za njihovo fizično pripravljenost in zbranost pri delu. Kratkoročno želimo podjetjem pomagati pri prepoznavanju tveganj in uvajanju konkretnih izboljšav na delovnih mestih, dolgoročno pa prispevati k manj poškodbam, manj izgubljenim delovnim dnevom in bolj varnim delovnim okoljem.«

Pri zdravju se vlaganje v preventivo trikratno povrne

Cilj je ustvariti trajna orodja in prakse, ki bodo podjetjem ostale na voljo tudi po zaključku projekta. Pridobljena znanja in pripravljeni materiali pa bodo uporabni tudi za podjetja iz drugih slovenskih regij. V okviru Varnoške bodo izvajali analize poškodb in delovnih mest, ocene tveganj, pripravo akcijskih načrtov, strokovna svetovanja in usposabljanja zaposlenih ter vodij. Posebno pozornost bodo namenili uvedbi kratkih, petminutnih aktivnih odmorov, ki lahko pomembno prispevajo k boljši koncentraciji, večji pripravljenosti zaposlenih na delo ter zmanjševanju utrujenosti in tveganj za poškodbe. Poleg tega bodo podjetjem omogočili tudi nabavo nadstandardne zaščitne opreme, ki bo prilagojena dejanskim potrebam posameznih podjetij in delovnih mest ter bo zaposlenim zagotavljala višjo raven varnosti in udobja pri delu.

»Učinke bomo spremljali skozi kombinacijo objektivnih podatkov in povratnih informacij podjetij ter zaposlenih. Pri projektu Varnoška bomo spremljali predvsem gibanje števila poškodb pri delu, izgubljene delovne dni, uvedene preventivne ukrepe in stopnjo vključenosti zaposlenih v aktivnosti projekta. Zanimalo nas bo tudi, kako podjetja uporabljajo pripravljena gradiva, aktivne odmore in druge ukrepe za krepitev varnosti pri delu,« še pojasnjuje Katja Pokeržnik.

Projekti združenja delodajalcev: Duško na delu

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ima tri projekte tudi na regionalni ravni. Projekt Duško na delu, pilotni program promocije duševnega zdravja pri delu v pomurski regiji, se osredotoča na naraščajoče obremenitve, ki se odražajo v različnih oblikah stresa in izgorelosti. Kot pojasnjujejo, projekt izhaja iz podatkov NIJZ, ki kažejo, da so duševne in vedenjske motnje med najpogostejšimi razlogi za dolgotrajno začasno nezmožnost za delo, pri čemer posamezna odsotnost v povprečju traja od 50 do 60 dni. Projekt bo izveden v pomurski regiji, saj je ta v letu 2024 beležila najvišji odstotek začasne nezmožnosti za delo zaradi duševnih in vedenjskih motenj v Sloveniji, in sicer 0,66 odstotka.

»Projekt bo potekal v petih fazah: izbor petih pilotnih podjetij v pomurski statistični regiji, identifikacija osnovnih vzrokov doživetih preobremenitev z uporabo vprašalnika za preprečevanje psihosocialnih tveganj, analiza obremenjenih skupin delavcev ter uvajanje ustreznih ukrepov, ponovno merjenje psihosocialnih tveganj in diseminacija rezultatov projekta. Operativni cilj projekta je, da se do konca drugega leta izvajanja pri zaposlenih v sodelujočih pilotnih podjetjih doseže vsaj 15-odstotna zmanjšanje doživljanja preobremenjenosti pri delu, merjeno z vprašalnikom za ocenjevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.«

Režimi bolniške odsotnosti po novem v e-obliki

Kratkoročni cilji vključujejo povečanje ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o vplivu preobremenjenosti na zdravje in učinkovitost, vzpostavitev notranjih struktur za promocijo duševnega zdravja pri delu, izvedbo začetnih izobraževanj, delavnic in kampanj ter prve kazalnike sprememb v znanju, stališčih in zadovoljstvu zaposlenih. Dolgoročni cilji pa so zmanjšanje doživljanja preobremenjenosti pri delu, izboljšanje organizacijske klime, krepitev medsebojne podpore v delovnih kolektivih, zmanjšanje bolniških odsotnosti zaradi stresa ter duševnih in vedenjskih motenj, ter priprava smernic in priporočil za delodajalce za trajno promocijo duševnega zdravja pri delu.

Kot še dodajajo na ZDS, bo do leta 2027 projekt izvedel več medsebojno povezanih ukrepov. V petih pilotnih podjetjih bodo najprej zbrani podatki s pomočjo vprašalnika za identifikacijo psihosocialnih tveganj, izvedena bo analiza rezultatov, pregled izjav o varnosti z oceno tveganja ter analiza zdravja delavcev na podlagi merljivih, ocenjenih in drugih kazalnikov. Projekt vključuje tudi vzpostavitev spletne platforme Duško na delu, pripravo gradiv in orodij za spodbujanje duševnega zdravja, usposabljanja za vodje in zaposlene, delavnice o upravljanju s časom, postavljanju prioritet, preprečevanju preobremenjenosti, komunikaciji, obvladovanju konfliktov, zdravem življenjskem slogu in pravici do odklopa. Predvideni so tudi razvoj vodstvenih kompetenc na podlagi 360-stopinjskega ocenjevanja in individualnega coachinga, vzpostavitev notranje prijavne poti za preprečevanje mobinga, dve regijski srečanji Duško na delu ter nacionalna konferenca o duševnem zdravju pri delu.

Diseminacija bo potekala horizontalno in vertikalno. Horizontalno bo usmerjena v prenos dobrih praks med podjetji, organizacijami, institucijami in strokovnjaki, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Vertikalno razširjanje bo usmerjeno v sodelovanje z nacionalnimi institucijami, kot so NIJZ, MDDSZ, Inšpektorat za delo in ZRSZ, pri oblikovanju smernic in priporočil za trajno promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu.

Projekt Obvladovanje psihološkega stresa za manj absentizma

Projekt ZDS Obvladovanje psihološkega stresa za manj absenteizma in večje psihološko blagostanje zaposlenih – preventivni program promocije zdravja 2026–2027, se osredotoča na stres na delovnem mestu in njegove posledice za psihološko blaginjo zaposlenih, bolniške odsotnosti, motivacijo, produktivnost in stabilnost delovnih kolektivov. Projekt izhaja iz ugotovitve, da je stres ena glavnih poti, ki vodi do psiholoških težav, kot so tesnobnost, depresija in izgorelost, te pa vplivajo tudi na fizično zdravje zaposlenih in povečujejo bolniške odsotnosti. Projekt je usmerjen v Osrednjeslovensko regijo, ker ima ta regija največje bruto število primerov bolniških odsotnosti in največje bruto število dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pravijo v ZDS.

Ljudje iščejo predvsem hitro pot do diagnoze

Projekt, ki se izvaja leta 2026 in 2027, vključuje analizo stanja, psihološko svetovanje, delavnice za obvladovanje stresa, izobraževalne vsebine za vodje, pripravo in diseminacijo gradiv, ukrepe v delovnem okolju, strokovna srečanja, komunikacijske aktivnosti ter spremljanje in evalvacijo učinkov. »Pričakujemo, da se bo psihološko blagostanje vključenih v projekt izboljšalo za vsaj 10 odstotkov do konca leta 2027. S tem projektoma bomo tudi vplivali na dolgoročnejše spremembe v organizacijski in delovni kulturi organizacij, v katerih bo projekt potekal, saj bomo omogočali tudi prenos izkušenj med delovnimi organizacijami vključenimi v projekt. Ker so v projekt vključena tudi ministrstva, NIJZ, ZZZS in sindikati, bo zagotovljeno tudi vertikalno prenašanje izkušenj.«

Spremljanje izvajanja in evalvacija projekta bosta potekala sistematično skozi celotno obdobje izvajanja. Za oceno psihološkega stanja in zaznane obremenitve zaposlenih bo uporabljena baterija vprašalnikov, ki vključuje PSS - Perceived Stress Scale za merjenje zaznanega stresa, Maslach Burnout Inventory za merjenje izgorelosti in dodatni interni vprašalnik počutja na delovnem mestu za oceno zadovoljstva, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter psihološke odpornosti.

Projekt ZDS Odporni na tehnostres

Regionalni projekt ZDS Odporni na tehnostres je projekt psihosocialne odpornosti v Podravju, ki se osredotoča na posledice duševnih in vedenjskih motenj, ki so v zadnjem času zaradi uvajanja umetne inteligence še toliko bolj izrazite. Projekt gradi celosten ekosistem psihosocialne podpore v dobi umetne inteligence. Ključno razlikovanje od prejšnjih pristopov je, da ne naslavlja le posameznika, temveč celoten organizacijski ekosistem – strokovnjake, vodje in zaposlene hkrati. Za psihologe in strokovnjake duševnega zdravja na delovnem mestu bo izveden program »Psihosocialna podpora v dobi UI«: uvod v nove klinične slike tehnostresa, prilagoditev kognitivno-vedenjske terapije za digitalne kontekste in etični vidiki dela z AI sistemi.

Za vodje in HR strokovnjake bodo izvedene interaktivne delavnice »Ohranimo človeško vodenje v digitalnem svetu«, osredotočene na coaching model GROW, transparentno komuniciranje ob uvajanju UI in upravljanje prekvalifikacij. Za zaposlene bo razvita spletna mikrokvalifikacija »Odporni na tehnostres« s pridobitvijo prenosljive digitalne značke, ki bo pokrila prilagodljivo miselnost, obvladovanje stresa, krepitev »človeških« veščin in proaktivno načrtovanje kariere. Vzpostavili bodo tudi skupinska svetovanja »Varni prostori za pogovor« in regionalno ozaveščevalno kampanjo.

Vsi smo pacienti jutrišnjega dne

»Učinke bomo merili z večplastnim, na dokazih temelječim evalvacijskim sistemom. Za specifične tehnostresne stresorje bomo uporabili Technostress Creators Scale (Tarafdar et al., 2007), za splošne psihosocialne obremenitve COPSOQ, za zaznano anksioznost Work Stress Screener (WoSS-13), za delovno angažiranost UWES in za psihološko odpornost Resilience at Work Scale (ReWoS-24). Meritve potekajo pred in po programu pri vsakem udeležencu.«

Kratkoročni je cilj 10- do 15-odstotno zmanjšanje zaznanega digitalnega stresa, 20-odstotno povečanje psihološke odpornosti in 25-odstotno povečanje ozaveščenosti. »Za dolgoročno evalvacijo bomo primerjali bolniški stalež za skupino duševnih in vedenjskih motenj (skupina F po MKB-10) pri sodelujočih podjetjih med leti 2025 in 2027. Kvalitativna evalvacija s fokusnimi skupinami bo dopolnila sliko z izkustveno ravnijo.« 

Projekt je zasnovan trajnostno, saj se bodo vsi izobraževalni programi integrirali v redne aktivnosti ZDS in postali del ponudbe za podjetja ter strokovna združenja. Zato bodo v ZDS, kot pravijo, vzpostavili stalno strokovno skupino za posodobitev programov glede na nova spoznanja.