Sedenje je enako tveganje za zdravje kot kajenje

Rdeča nit druge okrogle mize je bila preventiva v zdravstvu ter ali je to eden izmed ključnih dejavnikov dolgoročne vzdržnosti zdravstvenih sistemov in kako ozaveščeno je prebivalstvo o pomenu preventive?

O tem so na okrogli mizi razpravljali Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj pri ZZZS, Vesna Marinko, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, mag. Alenka Obrul, direktorica ZD Celje, Matej Pečovnik, predsednik Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan, in dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper. Pogovor je vodila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja manager.

Vesna Marinko je pojasnila, da ima v Sloveniji preventiva za nosečnice, odrasle in mladostnike zelo dolgo tradicijo na primarni ravni zdravstvenega varstva. »Pred več kot dvajsetimi leti smo tudi preventivo za odrasle vgradili v ambulante družinske medicine, predvsem z namenom zgodnjega odkrivanja ogroženosti, prepoznavanja zaradi srčno-žilnih bolezni in pa diabetesa. Zdaj smo z referenčnimi ambulantami, ob družinskih zdravnikih, centrih za krepitev zdravja, ki delujejo v 42 domovih v Sloveniji,  preventivni pristop nadgradili tudi z zdravim življenjskim slogom.«

Za preventivo 170 milijonov

In kako na ZZZS spremljajo vlaganja v to področje, ali smo mednarodno primerljivi? Kot je pojasnila Anka Bolka, je naša država zelo primerljiva z drugimi, nekatere druge so sicer boljše po obsegu evrov vrednosti na prebivalca, »vendar ne vemo, kaj vse ta preventiva vključuje. V Sloveniji letno namenimo 130 milijonov evrov za preventivo, za referenčne ambulante pa še 40 milijonov evrov, kar skupaj znaša 170 milijonov. Ta delež je ogromen, vanj so vključeni tudi presejalni programi, pa centri za krepitev zdravja, ki se zelo širijo v zadnjem času. Učinkov tega pa žal nimamo evidentiranih, imamo samo analizo NIJZ in iz tega še ne vidimo, kako sredstva, ki so bila namenjena za te centre, v resnici pomagala pri dolgoživosti, boljšem življenju itd. Referenčne ambulantne obstajajo od leta 2011, vendar evalvacije tudi tu nimamo.«

In kot še ocenjuje Bolka, bi morali pri vseh teh programih že od začetka načrtovati zbiranje oziroma spremljanje programov, tj. kateri so smiselni in učinkoviti. Na primer tudi na diabetes vpliva veliko faktorjev poleg življenjskega stila posameznika, zato je treba ugotoviti, kako to smiselno spremljati.

Raziskave na področju preventive

In kako Slovenija izkorišča znanstvene raziskave pri oblikovanju zdravstvenih politik, tudi na področju preventive. Kakšne so povezave med raziskovalnimi inštitucijami in pa našimi odločevalci, ki potem to vpeljujejo? Kot je pojasnil Pišot, dobro sodelujejo z NIJZ in ministrstvi pri usmeritvah in pri skupnem nastopanju na evropskem trgu raziskovanja in iskanja projektov in to dokaj uspešno. »Prenos teh rezultatov neposredno v prakso je pa en proces, ki je kakšenkrat žal predolg. In dostikrat se katera od teh ugotovitev izgubi. Zdravje državljanov pa mora biti na prvem mestu. Procesa staranja ne moremo ustaviti, s preventivo in spreminjanjem življenjskega sloga pa lahko naredimo veliko. Z najsodobnejšimi raziskavami, z uporabo orodji, ki so danes na voljo pri množičnih bazah podatkov, lahko pristopamo v zelo natančne preventivne programe in presejalne projekte, ki nam bodo podale nek prerez stanja.« Obenem je še izpostavil projekt Krhkosti, to je ugotavljanje, kdaj nastopi krhkost pri posamezniku, ki ga vodi NIJZ. Od njega si obeta, da bo dal neke rezultate.

(Ne)odziv ljudi

Kako pa se ljudje odzivajo na vabila, ki jih dobijo iz zdravstvenih domov? Kot je pojasnila Alenka Obrul, je odziv različen – tisti zdravi so bolj zadržani, tisti s težavami pa z veseljem pridejo. »Informacije so zelo pomembne, da informiramo javnost; ministrstvo za zdravje in NIJZ sta na tem področju veliko naredila. Mi se oglašujemo tudi na internetnih straneh, v lokalnih skupnostih in tudi prihajamo v njihovo okolje. To pomeni, da pridemo tudi preko centra za krepitev zdravja do pacientov oziroma prebivalcev, ki jim predstavimo to storitev in se potem posamezniki lažje odločijo, da obiščejo naše referenčno sestro. Je pa tudi zelo pomembna informacija od ust do ust.«

Matej Pečovnik iz društva OnkoMan pa je pojasnil, kako je z odzivnostjo v njihovem društvu. »Statistika pove vse, da moški capljamo za ženskami, ampak se z ozaveščevalnimi kampanjami trudimo in gremo med ljudi in povemo, da ti presejalni programi lahko rešujejo življenja. »Pojasnimo, da presejalni programi niso zato, da iščejo raka, ampak zato, da dejansko povečajo kvaliteto življenja in tudi, če je rak odkrit prej, je manj terapij, ki so tudi manj agresivne. Moškim na dušo polagamo  kvaliteto življenja, ker če imamo pa kaj radi moški, je pa to kvaliteta življenja!«

Kaj kažejo številke

Trenutno poteka kampanja Europe Donne 'Ne pozabi nase', umrljivost žensk se je prav zaradi presejalnega programa po besedah Petre Juvančič zelo zmanjšala. In kaj kažejo podatki? Vesna Marinko je poudarila, da so naši presejalni programi zgodba o uspehu, ne samo slovenski, ampak tudi evropski - so profesionalno vodeni in kakovostni. »Celotna odzivnost ljudi je malce slabše pri Svitu, ampak ženske se še vedno odzivajo v 73 odstotkih, moški pa v 54 odstotkih, kar pomeni skupno okoli 65- odstotno odzivnost. Pri pregledu dojk je približna odzivnost pri ženskah okrog 70-odstotna, najvišja odzivnost v presejalnem programu pa je v Zori, za rak materničnega vratu,« je nanizala podatke.

Od vseh evropskih držav smo se najbolje odrezali pri presejalnih programih tudi na evropski ravni, kot je nedavno objavila tudi Evropska agencija za raziskovanje raka, kjer je Slovenija zasedla prvo mesto in na to smo res lahko ponosni.

Kaj pa cepljenje za gripo? Kot pravi Vesna Marinko, smo padli pod 5-odstotno cepljenost in smo s tem daleč najslabši v Evropi.

Kako pa spodbuditi cepljenje za HPV? Vesna Marinko: »Zagotovo se deklice odzivajo v večjem merilu kakor fantje, je pa treba povedati, da je za otroke do 26. leta to cepivo zastonj, saj je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S cepljenjem proti HPV lahko odpravimo v Sloveniji raka materničnega vratu. Je pa treba ta sporočila naslavljati tudi na osebni ravni, da lahko tudi starši razumejo, zakaj je pomembno njihovega otroka cepiti. Načeloma so starši dosti naklonjeni temu, vendar imamo še kar veliko večino staršev, ki oklevajo pri tem. Epidemija kovida je namreč poglobila nezaupanja v cepiva.«S tem se je strinjala tudi Alenka Obrul, kjer je pri tem kot največji problem izpostavila tiste starše, ki so t. i. Google zdravniki in na podlagi nepreverjenih informacij s spleta povedo, da se njihov otrok ne bo cepil. Vedno obstaja nek odstotek staršev, ki ne bodo dovolili cepljenja.
Tudi Pišot je ob tem poudaril, da je zelo težko spreminjati življenjske vzorce in prepričati ljudi, da morajo kaj več narediti zase. »Večina jih samo sedi, če bi stali, bi porabili več energije in naredili kaj dobrega zase. Ni enostavno obdobje pred nami.«

Srčno-žilne bolezni

Tako v Sloveniji kot v Evropi so srčno-žilne bolezni (SŽB) še vedno eden največjih javnozdravstvenih problemov, zato se je vzpostavila ideja za pripravo nacionalnega programa za obvladovanje srčno-žilnih bolezni. Kot pravi Vesna Marinko, na ministrstvu za zdravje financirano tudi skupaj z Arisom ciljno raziskovalni projekt, kjer bo predvidoma spomladi naslednje leto pripravljen nacionalni program za obvladovanje srčno-žilnih bolezni. Projekt pripravljajo kardiologi skupaj s strokovnjaki javnega zdravja.

»Je pa v zadnjih 30 letih umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pomembno in znatno upadla, tudi pri osebah mlajših od 65 let, kar zagotovo gre za kombinacijo različnih dejavnikov. Ampak eden so zagotovo preventivni ukrepi, za zmanjševanje kajenja, boljše obvladovanje holesterola, sladkorne bolezni ter večja osveščenost glede zdravega življenjskega sloga - več gibanja, bolj zdrave prehrane. Imamo tudi družinske zdravnike in preventivne ambulante, ki spremljajo kronične bolnike in tudi napredek v medicini. In nenazadnje imamo izboljšan tudi zdravstveni sistem, imamo tri angiografske centre v Sloveniji, ki so 24/7.«

Pomembnost gibanja

Pišot je še posebej izpostavil kot visok dejavnik tveganje gibalno neaktivnost, ki je danes na drugem mestu, včasih je bila na 14. mestu. Tudi Pečovnik je poudaril, da v društvu vedno izpostavljajo gibanje kot način zdravega življenja, saj ti lahko pomaga k znižanju tlaka itd. »Enkrat letno na Koroškem naredimo Krog življenja – 24-urna hoja, kjer z ekipo ljudi skupaj hodite en dan. Zbolel sem za rakom leta 2003 in sem takrat popolnoma zaupal zdravnikom na Onkološkem inštitutu, se pa tudi nenehno gibam.«

Anka Bolka pa je napovedala pripravo novega strateško-razvojnega programa, kjer bo preventiva ena od vključenih vsebin, pa seveda še drugi programi. »Mora pa tudi vsak sam prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Tudi prehrana je pomembna.«

Vesna Marinko pa je dodala, da pripravljajo kampanjo glede zasvojenosti otrok in mladostnikov, poteka akcija za energijske pijače. »Čedalje več ljudi je osveščenih, ampak to je proces. V Sloveniji ima vsak tretji otrok prekomerno težo, ministrstvo pa vlaga ogromna sredstva tudi v javne razpise NVO, kjer smo namenili 12 milijonov evrov za obvladovanje dejavnikov tveganja. Tobak bi po oceni WHO, če bi želela narediti največ za svoje zdravje, morali  popolnoma umakniti tobak.«

Pišot pa je povprašal, ali bi lahko tako kot na škatlice cigaret na primer na stole ali pa na nezdravo prehrano prilepili nalepke o njihovi škodljivosti ali pa na primer uvedli davek na sedenje ali davek na maščobe pri zdravih ljudeh? »Težko, ker to so agresivni ukrepi, zato moramo vse prej doseči s preventivo.« Sicer pa, kot je poudaril Pišot, lahko medicina lahko zagotovi 10% zdravja, vse je na ostalem. »Znanja je toliko, da bi lahko bili vzor v svetu – treba je zagotoviti precizne, individualne pristope.

Anka Bolka pa meni, da bi najprej morali najti dirigenta, da nas uskladi, da bi bile vse aktivnosti usklajene. »Na operativnem nivoju bi pa država lahko zaukazala občinam, da v svojih krajih odprejo dvorane in sofinancirajo osnovno rekreacijo, ki pomenijo gibanje, tj. nujno vzdrževanje telesnega stanja, da preprečuješ bolezni.«

Vesna Marinko pa poudarja, da se je nenehno treba prilagajati novim družbenim spoznanjem. Preventivo pa želijo postaviti v središče. »Država lahko marsikaj naredi, največ pa lahko naredimo sami z lastno odgovornostjo do lastnega zdravja.«