Svetovni dan zdravja 2026: »Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.«

Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je letos zaznamovan pod geslom »Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.« Tema poudarja, kako pomembno je, da se kot posamezniki in kot skupnost zanašamo na preverjene informacije, strokovna priporočila in zdrav življenjski slog. A v sodobnem svetu preventiva ni več omejena le na gibanje, prehrano in spremljanje lastnega zdravja, temveč tudi na to, da imamo vnaprej urejeno pot do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujemo – še posebej v obdobju, ko dostopnost pogosto ni samoumevna.

Zdravstvena pismenost: temelj za dobre odločitve v času, ko se informacije hitro širijo

Zdravstvena pismenost je sposobnost, da znamo informacije o zdravju najti, razumeti in uporabiti. NIJZ poudarja, da znanstveno preverjene informacije rešujejo življenja in da so temelj za učinkovito preventivo in zdravljenje.

Trenutno poteka druga nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti, ki proučuje, kako prebivalci dostopajo do zdravstvenih informacij, jih presojajo in kako se znajdejo v zdravstvenem sistemu. Prva raziskava iz leta 2020 je pokazala, da ima skoraj polovica odraslih Slovencev težave pri razumevanju zdravstvenih informacij. To vpliva na to, kako hitro iščemo pomoč, kako sledimo navodilom in kako učinkovito se zdravimo. To je pomembno tudi zato, ker pravočasna obravnava pogosto določi potek bolezni – na primer pri kožnih spremembah, bolečinah v hrbtu, prebavnih težavah ali sumu na kronične bolezni.

Dolge čakalne dobe v nekaterih specialnostih, kot sta dermatologija in gastroenterologija, ostajajo velik izziv. FOTO: Depositphotos

Čakalne dobe v Sloveniji 2026: dermatologija in gastroenterologija med najbolj obremenjenimi

Dolge čakalne dobe neposredno vplivajo tudi na bolniške odsotnosti. Po podatkih NIJZ iz preteklega leta je bilo v Sloveniji dnevno bolniško odsotnih več kot 50.000 ljudi, stroški bolniških odsotnosti pa so presegli tri milijarde evrov. Eden največjih izzivov je, da se bolniška odsotnost med letom in obremenitvami sistema pogosto podaljšuje prav zaradi prepočasne obravnave.

Težava pa ni le v informacijah, temveč tudi v dostopnosti zdravstvenega sistema. Podatki NIJZ in eZdrav kažejo, da so čakalne dobe v številnih specialnostih v začetku leta 2026 dosegle nove vrhove. Dermatologija je ena najbolj obremenjenih – v Splošni bolnišnici Novo mesto je moral pacient na prvi termin čakati kar 287 dni, v Nova Gorici 203 dni, v Ajdovščini pa 202 dni. Tudi za gastroskopijo so pogoste večmesečne čakalne dobe, nekatere pa se opravljajo skoraj izključno samoplačniško, kar dodatno obremenjuje posameznike. Hkrati poročila NIJZ kažejo na izrazit porast čakajočih v kategoriji »zelo hitro«, kar pomeni, da se težave s pravočasno obravnavo pojavljajo tudi pri najnujnejših primerih.

Posledice dolgotrajnega čakanja: stres, poslabšanje stanja in bolniške odsotnosti

Tovrstno čakanje ima večplastne posledice. Poleg poslabšanja zdravstvenega stanja se povečuje psihični pritisk, saj posameznik v obdobju negotovosti pogosto razmišlja o tem, ali bo moral zdravstveno storitev kriti sam. Samoplačniške storitve – še posebej ultrazvoki, dermatološki in ortopedski pregledi ter gastroskopije – so vse dražje, kar postane dodatno breme v času, ko imajo ljudje skrbi glede zdravja. Še posebej občutljivo pa je področje bolniških odsotnosti. Podjetja morajo v prvem mesecu bolniškega dopusta nadomestilo plače kriti sama, za posameznika pa je to padec prihodka.

Predolgo čakanje na pregled lahko vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja in daljše bolniške odsotnosti. FOTO: Depositphotos

Preventiva danes pomeni tudi vnaprej urejen dostop

Preventiva ni le zdrav življenjski slog. Danes pomeni tudi to, da imamo kot posamezniki vnaprej urejeno pot do pregleda, ko jo potrebujemo — brez nepotrebnega čakanja, brez iskanja terminov pri številnih izvajalcih in brez finančnega tveganja, ko se znajdemo pred izbiro med čakanjem in samoplačniškim pregledom.

Pravočasen dostop zmanjša tveganje za zaplete, olajša sprejemanje odločitev, skrajša odsotnost z dela ter zmanjšuje potrebo po samoplačniških storitvah. V Sloveniji je v zadnjih letih vse več posameznikov, ki se odločijo za dodatno zdravstveno zavarovanje, saj to pogosto pomeni krajšo čakalno pot in hitrejše zdravljenje. Med kakovostnimi rešitvami je v Sloveniji na voljo dodatno zdravstveno zavarovanje PRVE Osebne zavarovalnice, ki ponuja:

• dostop do več kot 200 zasebnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji in na Hrvaškem,
• spletno ali telefonsko naročanje 24/7 in termin pri specialistu najpozneje v desetih delovnih dneh,
• 96‑odstotno zadovoljstvo uporabnikov v preteklem letu,
• kritja, ki vključujejo specialiste, diagnostiko, operativne posege, rehabilitacije, drugo zdravniško mnenje in preventivne preglede ter plačilo stroškov zdravil ali medicinskih pripomočkov.

Pomembna prednost zavarovanj PRVE Osebne zavarovalnice je tudi pri zavarovanjih, kot sta Specialisti in zdravila ali Rehabilitacije, saj sta oblikovana tako, da zavarovancu pripada določeno število obravnav – na primer do 4 specialistične obravnave, kar pomeni skupno do 12 storitev/pregledov oziroma do 6 obravnav različnih vrst rehabilitacije letno.

Takšen model je za posameznika pogosto veliko ugodnejši kot zavarovanja, ki temeljijo le na zavarovalni vsoti. To je posebej pomembno v času, ko se cene samoplačniških storitev iz leta v leto zvišujejo, posameznik pa lahko že z enim ali dvema specialističnima pregledoma preseže vrednost, ki jo bi moral sicer sam plačati. Tako ima zavarovanec v praksi bistveno več koristi, saj ima vnaprej zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev, ne da bi ga omejevala višina zavarovalne vsote ali trenutne tržne cene storitev.

Takšna ureditev ni nadomestilo za javno zdravstvo, temveč dopolnitev, ki zmanjšuje stres in pomaga posamezniku, da ne ostane sam v trenutku, ko potrebuje zdravnika – s tem pa posredno koristi tudi delodajalcem in širši družbi. Zavarovanje PRVA Zdravje je mogoče skleniti zase ali za otroke od prvega leta naprej, do 68. leta starosti, prek enostavne spletne sklenitve, kjer si sami izberete kombinacijo glede na svoje potrebe.

Posebna prednost zavarovanja je paket Nadstandard, ki še dodatno skrajša pot do obravnave, saj za večino zdravstvenih storitev – z izjemo radiologije – ne zahteva napotnice osebnega zdravnika. To pomeni, da se posameznik lahko naroči na pregled takoj in brez dodatnih administrativnih korakov, kar je v času podaljšanih čakalnih dob izjemna prednost. Mesečna premija za celovito zdravstveno zaščito, kadar gre za novonastalo bolezen ali poškodbo, se pri odraslih začne že pri 26,48 evra. Za sklenitev paketa je treba izbrati kombinacijo vsaj treh zavarovanj iz nabora Specialisti Nadstandard in zdravila, Rehabilitacije oziroma Psihološka pomoč in rehabilitacije ter Operativni posegi. Ob sklenitvi tovrstne kombinacije pa posameznik brezplačno prejme tudi zavarovanje Preventivne storitve, ki vključuje dodatne preventivne preglede in diagnostične teste ter dopolnjuje celostno preventivno skrb za zdravje.

Katerina Steiner, vodja komunikacij v Skupini PRVA

Naročnik oglasne vsebine je PRVA Osebna zavarovalnica, d. d.