Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zdravje

Tudi spremljanje telesne zmogljivosti je del preventive

Že s preprostimi ukrepi bi v dobrem desetletju zdravstvenim sistemom po svetu prihranili več tisoč milijard dolarjev.
S povečanjem varnosti v domačem okolju bi do leta 2040 lahko preprečili 400 milijonov padcev starejših po vsem svetu, kar bi več milijonom ljudem, predvsem ženskam, ki najpogosteje prevzamejo skrb za svojce, omogočilo, da ostanejo na trgu dela. FOTO: Shutterstock
S povečanjem varnosti v domačem okolju bi do leta 2040 lahko preprečili 400 milijonov padcev starejših po vsem svetu, kar bi več milijonom ljudem, predvsem ženskam, ki najpogosteje prevzamejo skrb za svojce, omogočilo, da ostanejo na trgu dela. FOTO: Shutterstock
2. 9. 2026 | 04:00
8:55

Raziskave kažejo, da se vsak dolar oziroma evro, vložen v javno zdravje in preventivo v razvitih državah povrne tudi 14-kratno. Naložbe v samo tri preproste in poceni preventivne ukrepe za dolgoživost bi globalno, do leta 2040, prinesle skoraj šest tisoč milijard dolarjev prihrankov v zdravstvenih blagajnah in 645 milijard dolarjev na račun višje produktivnosti, poroča Svetovni gospodarski forum.

image_alt
Zdravje prav vsem stvarem spreminja vrednost

Pred kratkim objavljeni izsledki analize, ki so jo na svetovni ravni izvedli z družbo Marsh (globalni igralec s področja obvladovanja tveganj, pozavarovanja, investicij in svetovanja menedžmentu), so pokazali, da bi povečanje varnosti v domačem okolju, na primer s pritrjevanjem preprog, osvetlitvijo stopnic in namestitvijo držal lahko preprečili 400 milijonov padcev starejših po vsem svetu v prihodnjih 14 letih, kar bi med drugim milijonom ljudem, predvsem ženskam, ki najpogosteje prevzamejo skrb za svojce v takšnih primerih omogočilo, da ostanejo na trgu dela ter dolgoročno tudi višjo pokojnino.

Z drugim ukrepom, uvajanjem javnih programov za podporo telesni aktivnosti, za kar je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije potreben vložek od enega do 40 dolarjev na osebo, bi globalno preprečili 8,5 milijona novih primerov sladkorne bolezni tipa 2, kar bi se odrazilo v 125 milijardah dolarjev višji produktivnosti ter 85 milijardah dolarjev prihranka v zdravstvenih sistemih.

S povečanjem dostopnosti do slušnih aparatov pa bi lahko preprečili demenco pri 2,4 milijona ljudeh po svetu do leta 2040, kar bi pomenilo 325 milijard dolarjev prihrankov v zdravstvenih sistemih po svetu. »Raziskave vse bolj potrjujejo povezavo med izgubo sluha in razvojem demence. Slišati pomeni ohranjati komunikacijo, socialne stike in neodvisnost,« poudarja Svetovni gospodarski forum. Kot primer navaja Nizozemsko, kjer bi povečanje dostopnosti do slušnih aparatov preprečilo 8000 primerov demence, s čimer bi zdravstveni sistem prihranil dve milijardi dolarjev.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Razsežnosti preventive

Opisani primeri nakazujejo na več ravni preventive. »Prva je preprečevanje razvoja bolezni z zdravim načinom življenja, redno gibalno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano, kakovostnim spanjem, obvladovanjem stresa in opuščanjem škodljivih navad. Druga je zgodnje odkrivanje sprememb, tretja pa pravočasno ukrepanje, ko je tveganje ali bolezen že prisotna,« pojasnjuje prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, kjer v okviru njihovega inštituta za kineziološke raziskave proučujejo, kako se ob človekovi fizični neaktivnosti spreminjajo mišični, živčni in presnovni sistemi. Na podlagi personalizirane diagnostike nato lahko tudi pripravijo preventivne programe.

image_alt
Spanje ni razkošje, ampak temelj dobrega zdravja

Govorimo lahko še o četrti ravni preventive, dodaja, cilj te je preprečiti ponovitev bolezni ali poškodbe. Pri tem je pomembno, da v procesu rehabilitacije čim bolj odpravimo dejavnike, ki so pripomogli k prvotni poškodbi ali nastanku bolezni.

V Sloveniji preventivo še vedno prepogosto razumemo predvsem kot preprečevanje ali zgodnje odkrivanje bolezni, ugotavlja. »Na ravni države imamo dobro vzpostavljene preventivne preglede za odrasle in organizirane presejalne programe za raka, vendar pa ni dovolj, da človek nima diagnosticirane bolezni. 

Funkcionalna diagnostika pa za zdaj ni del sistematičnega presejanja splošne populacije. Če želimo prispevati k dobremu počutju ljudi, kakovostnemu staranju ter podaljševanju obdobja zdravega in samostojnega življenja, bo treba v prihodnje nujno več pozornosti nameniti tudi takšnim programom,« je prepričan Pišot, ki dodaja, da so pri njih nekaj projektov, ki so primeri dobre prakse, že izvedli, mednje sodijo tudi centri za krepitev zdravja.

Meritve in ukrepi

Meritve parametrov, kot so funkcionalna zmogljivost, telesna sestava in kostna gostota, mišična jakost in moč, lastnosti posameznih mišic ter ugotavljanje morebitnih mišičnih neravnovesij in asimetrije, prav tako pa nevrokognitivni status, gibljivost, drža, stabilnost in mobilnost hrbtenice pokažejo trenutno stanje posameznika in opozorijo na morebitne funkcionalne omejitve ali odstopanja. Smiselno jih je opraviti, ko smo zdravi, saj tako dobimo izhodiščno sliko, pravi Pišot, koristne so tudi po daljšem obdobju neaktivnosti ali poškodbi ter občasno za spremljanje sprememb.

image_alt
Narejeni smo za gibanje – ne za sedenje

»Bistvo preventive je, da ne čakamo na bolezen ali poškodbo, ampak ukrepamo pravočasno,« poudarja. Meritev sama po sebi ne spremeni ničesar. Ključno je rezultate razumeti ter se nanje odzvati z ustreznim ukrepom. Če pri posamezniku ugotovimo nizko aerobno zmogljivost, mora slediti ustrezno odmerjena aerobna vadba, če mu primanjkuje mišične mase ali moči, je potrebna vadba proti uporu in ustrezna prehranska podpora, našteva.

»Pristop je preprost: izmerimo, ukrepamo, čez določen čas ponovno izmerimo in program ustrezno prilagodimo. Tako preventiva postane konkretna in merljiva.«

Preventiva na zavarovalni polici

V Prvi Osebni zavarovalnici, ki je ena od ponudnic dodatnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, po dveh letih od uvedbe samostojnega zavarovalnega kritja za preventivne preglede (pred tem so nabor nekaj preventivnih testov vključevali v dva splošnejša produkta) ugotavljajo, da se zanj odloči približno vsak peti zavarovanec.

image_alt
Priznanje domačim znanstvenikom za inovacije pri razvoju zdravil za raka dojk

»Pri posameznikih z več dejavniki tveganja je še posebej pomembno, da se morebitne spremembe oziroma bolezni odkrijejo čim prej. Med preventivnimi pregledi je lahko v tem kontekstu koristen tudi gleženjski indeks, ki se uporablja za oceno prekrvavitve spodnjih okončin in lahko pomaga pri odkrivanju periferne arterijske bolezni. Ta je pogostejša pri starejših in pri ljudeh z dejavniki tveganja, kot so kajenje, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola,« pravi Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve.

Preventivne preglede sicer priporočajo predvsem odraslim po 30. letu, še posebno pa posameznikom, pri katerih je zaradi starosti, življenjskega sloga ali družinske obremenjenosti tveganje za določene bolezni večje.

Zavarovanci, ki se odločijo za koriščenje preventivnih pregledov, najpogosteje izberejo ultrazvok vratnih žil in trebuha ter laboratorijske preiskave, vključno s preverjanjem tumorskih markerjev ter pregled ščitničnih hormonov. »V mreži Prva Zdravje sodeluje več kot 200 zdravstvenih izvajalcev z različnih področij. Če preventivni pregled pokaže spremembo, ki zahteva nadaljnjo obravnavo, lahko zavarovanec v okviru svojega zavarovanja koristi tudi storitve specialistične diagnostike in zdravljenja, če so te vključene v njegovo kritje.

Pri resnejših oziroma kompleksnejših zdravstvenih stanjih je lahko nujna obravnava na terciarni ravni, zato se zavarovanca usmeri v ustrezno bolnišnično ustanovo,« pojasnjujejo in dodajajo, da so preventivne storitve v okviru Prva Zdravje dopolnitev javnemu zdravstvenemu sistemu, »saj zavarovancem omogočajo hitrejši dostop do določenih preventivnih pregledov v zasebni mreži zdravstvenih izvajalcev. S tem se lahko prispeva k pravočasnejšemu odkrivanju morebitnih zdravstvenih težav in nadaljnji obravnavi«.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine