UI ponuja hitre odgovore, a zdravnika ne nadomesti

Vse več ljudi pri iskanju zdravstvenih informacij išče odgovore pri modelih umetne inteligence. V nekaterih državah se po zadnjih raziskavah nanjo obrača v povprečju osem odstotkov, najpogosteje zunaj delovnega časa zdravnika.

OpenAI je v začetku leta poročal, da ChatGPT vsak teden odgovarja na milijarde zdravstvenih vprašanj in kar 200 milijonov rednih uporabnikov takšno vprašanje zastavi vsak teden, več kot 40 milijonov kar vsak dan. Spletna raziskava YouGov v Veliki Britaniji, ki je zajela reprezentativen vzorec odraslih Britancev kaže, da s pomočjo modelov umetne inteligence najpogosteje iščejo pojasnila o simptomih, želijo izvedeti več o določenih zdravstvenih stanjih in iščejo odgovore, na podlagi katerih se odločajo, ali je smiselno obiskati zdravnika. To, da so informacije dosegljive vsako uro dneva, navajajo kot največjo prednost.

Pri zdravju se vlaganje v preventivo trikratno povrne

Vendar pa raziskave in strokovne analize kažejo, da odgovori pogosto niso točni. Modeli lahko pomagajo razložiti informacije, ne moremo pa zaupati, da so informacije zanesljive, natančne ali pa optimalne, po drugi strani raziskovalci ugotavljajo, da uporabniki odgovorov ne interpretirajo nujno pravilno.

Zanesljivejši osebni stik

»Prednost umetne inteligence je lahko predvsem v hitri dostopnosti informacij in pri usmerjanju uporabnika do dodatnih vsebin, vendar pa ne more nadomestiti strokovne presoje zdravnika,« poudarjajo v Zavarovalnici Triglav. Oblikovali so dodatno zdravstveno zavarovanje Zdravnik 360, ki omogoča pogovor z zdravnikom družinske medicine, pediatrom, ginekologom ali psihiatrom na daljavo v najkrajšem možnem času, ko posameznik potrebuje hiter strokovni nasvet, razlago zdravstvenih informacij ali usmeritev glede nadaljnjega zdravljenja, vendar do osebnega zdravnika ali specialista ne more priti dovolj hitro.

Ko posameznik, ki ima sklenjeno to zavarovanje, ne ve, ali je njegovo stanje resno, ali potrebuje pregled in kako hitro mora ukrepati, lahko vprašanje naslovi na zdravnika, ki oceni simptome, postavi dodatna vprašanja in priporoči najprimernejši naslednji korak. »Izkušen zdravnik zna že na podlagi opisa težav prepoznati morebitne opozorilne znake in oceniti, ali je stanje primerno za spremljanje doma ali pa naj obišče osebnega zdravnika oziroma če je potreben specialistični pregled,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Če ima zavarovanec sklenjeno tudi dodatno zdravstveno zavarovanje za specialiste s kritji, ki jih v konkretnem primeru potrebuje, mu na podlagi tega mnenja zdravnika lahko tudi organizirajo termin.

Na vprašanje, zaradi česa zavarovanci najpogosteje uveljavljajo zavarovanje, ki omogoča posvet z zdravnikom na daljavo odgovarjajo, da najpogosteje iščejo strokovni nasvet, ko niso prepričani, ali njihove težave zahtevajo pregled. Potrebujejo tudi razlago zdravstvenega stanja, izvidov in diagnoz ter usmeritve glede nadaljnjih korakov zdravljenja. »Velikokrat so v stiski zaradi strahu in dvomov o bolezenskih znakih, zlasti pri otrocih in starejših. Pogosto v časovni stiski ne vedo, na katerega zdravnika oz. specialista se obrniti, težava je tudi nerazumevanje e-napotnic in izvidov.« Največ obravnav je povezanih z bolečinami v sklepih in hrbtenici ter športnimi poškodbami, s spremembami na koži, s težavami z ušesi, nosom, grlom ter z očmi. »Največkrat ne potrebujejo takojšnjega odgovora na vprašanje, kaj jim je, temveč, kaj naj naredijo glede na bolezenske znake,« povzemajo na Zavarovalnici Triglav.

Na poti v tujini

V času počitnic so pogostejša vprašanja, povezana s prebavnimi težavami, vnetji ušes, oči, visoko vročino, poškodbami rok ali nog, dodajajo, in še, da zavarovanec, ki je v tujini, posvet na daljavo z zdravnikom uporabi tudi, če je v dvomih, ali bi zaradi simptomov, ki jih ima, moral obiskati zdravnika. Ne opažajo pa, da bi bilo v tem obdobju potreb po posvetih z zdravniki več.

Na poteh v tujini sicer najpogosteje potrebujemo pomoč zdravnika zaradi bolezni. »Največkrat gre za povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost in splošno slabo počutje ter akutna vnetja dihal, sečil in ušes. To so težave, ki jih doma običajno rešujemo brez večjih zapletov, v tujini pa lahko že iskanje ustreznega zdravnika, sporazumevanje in plačilo storitev pomenijo precejšen organizacijski in finančni izziv,« pa pravijo v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici. Redkejši so zahtevnejši primeri, ki terjajo bolnišnično zdravljenje, operativne posege ali medicinski prevoz v domovino, kjer stroški lahko dosežejo tudi več sto tisoč evrov.

Tudi za bolniško zaradi nege nov režim

Tudi oni v okviru različnih zdravstvenih zavarovanj, med drugim v tem času posebej aktualnemu celoletnemu zavarovanju za tujino, omogočajo klepet ali video posvet s slovenskim zdravnikom ves čas in vse dni v letu in se lahko uporablja tudi iz tujine. Zdravnik tako pomaga pri začetni oceni težave in odločitvi, ali je potreben obisk zdravnika na destinaciji. »Posvet na daljavo pa ne more nadomestiti fizičnega pregleda in nujne medicinske pomoči. Ob resnejših ali hitro slabšajočih simptomih je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč in poklicati asistenčni center, ki pomaga pri izbiri ustrezne zdravstvene ustanove in organizaciji potrebnih storitev,« pojasnjujejo.

Strošek zavarovanja ni merilo

Potniki se po njihovih izkušnjah vse bolj zavedajo pomena zavarovanja za tujino, vendar pa izzivi ostajajo. Nekateri še vedno enačijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo brezplačno naročimo pri ZZZS, in turistično zavarovanje za tujino, ki ga ponujajo zavarovalnice. »Vendar pa evropska kartica v državah, kjer velja, omogoča dostop do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži pod enakimi pogoji, kot veljajo za tamkajšnje zavarovane osebe, ne zagotavlja pa 24-urne asistence, ne krije zdravljenja pri številnih zasebnih izvajalcih in doplačil ter prevoza v Slovenijo. Zato svetujemo, da imajo potniki s seboj evropsko kartico in hkrati sklenejo ustrezno zavarovanje z medicinsko asistenco,« pravijo v Vzajemni.

Drugi izziv je, da se pri sklepanju zavarovalne police marsikdo osredotoči predvsem na višino premije, namesto na izbiro ustreznih kritij in zavarovalne vsote. »Ustrezno zavarovanje ni nujno najdražje, mora pa biti prilagojeno destinaciji, trajanju in pogostosti potovanj, načrtovanim aktivnostim in zdravstvenemu stanju posameznika,« svetujejo. Izpostavljajo visoke stroške zdravljenja v nekaterih državah, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in nekatere azijske države – če je zavarovalna vsota prenizka, mora zavarovanec del stroškov kljub sklenjeni polici poravnati sam. Svetujejo tudi preverjanje kritja akutnega poslabšanja kroničnih bolezni, potencialnih omejitev pri posameznih kritjih ter pogoje za športne in druge bolj tvegane aktivnosti, za katere je morda potrebno doplačilo. Pri uveljavljanju zavarovanja je pomembno, da se zavarovanec pravočasno poveže z asistenčnim centrom ter da shrani račune in zdravstveno dokumentacijo.

Tvegana območja

Tudi če zavarovanje načeloma velja za ves svet, morajo potniki biti pozorni na varnostne razmere v državah. »Organizacije in kritja stroškov zdravstvenih storitev trenutno ne moremo zagotavljati na območjih Rusije, Belorusije, Ukrajine, Palestine, Izraela, Libanona, Irana in Sirije,« naštevajo v Vzajemni. Pred odhodom na pot je dobro preveriti aktualna opozorila zunanjega ministrstva in informacije zavarovalnice. Zavarovanje za tujino ne krije vseh posledic vojnih razmer ali naravnih nesreč, kot so vulkanski izbruhi in obsežni požari. »Obseg je odvisen od vzroka dogodka, okoliščin in sklenjenih kritij. Če se razmere spremenijo med potovanjem, naj potnik upošteva navodila pristojnih oblasti in čim prej pokliče asistenčni center.«