V telemedicini bo ključno zaupanje v celoten ekosistem

Pri zbiranju zdravstvenih podatkov na daljavo pri pacientih je pomemben vidik zanesljivo delovanje naprav, ki podatke merijo in jih sporočajo zdravstvenemu in negovalnemu osebju, to, da jih pacienti lahko varno uporabljajo, in tudi, da je poskrbljeno za varnost podatkov.

Dobrodošli v prihodnosti medicine dolgoživosti

»Povpraševanje po tovrstnih storitvah v zadnjih letih se opazno povečuje tako v Sloveniji kot tudi globalno. Glavni razlogi so staranje prebivalstva, pomanjkanje zdravstvenega kadra, razvoj povezanih medicinskih pripomočkov ter večja pričakovanja pacientov glede dostopnosti zdravstvenih storitev.

Med pomembnejšimi trendi so oddaljeno spremljanje kroničnih bolnikov, uporaba umetne inteligence pri analizi zdravstvenih podatkov ter povezovanje različnih digitalnih zdravstvenih sistemov v enotne ekosisteme,« izkušnje na tem področju opisujejo na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana).

Na področju digitalnega zdravstva preverjajo zlasti skladnost in varnost medicinskih pripomočkov ter izvajajo presoje organizacij in njihovih sistemov vodenja. Posebno področje so storitve kibernetske varnosti za telemedicinske platforme, povezane zdravstvene pripomočke in platforme za spremljanje pacientov na daljavo.

Izzivi

Pomemben izziv telemedicine in digitalnih zdravstvenih platform z vidika kakovosti in varnosti je po besedah Gregorja Zakrajška, vodje preverjanja informacijskih tehnologij na SIQ, globalna dobavna veriga medicinskih pripomočkov in povezanih platform.

Veliko rešitev in povezanih pripomočkov namreč prihaja iz tretjih držav, zato morajo proizvajalci oziroma njihovi pooblaščeni predstavniki, uvozniki in distributerji zagotoviti, da izdelki izpolnjujejo evropske zahteve o varnosti in učinkovitosti ter kibernetski zaščiti. Pri tem poudarja, da so se pravila EU za medicinske pripomočke, kibernetsko varnost in varstvo osebnih podatkov v zadnjih letih okrepila ter so med najstrožjimi na svetu glede varnosti, učinkovitosti in zaupanja v digitalne zdravstvene storitve.

Največji izziv pa je po njegovih besedah zagotavljanje zaupanja v celoten digitalni zdravstveni ekosistem. V telemedicini lahko napačen podatek, izgubljena povezava ali nedelovanje naprave neposredno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave, opozarja. »Pri digitalizaciji zdravstva se pogosto osredotočamo na funkcionalnosti in uporabniško izkušnjo, manj pa na vprašanje zaupanja. Dolgoročni uspeh telemedicine ne bo odvisen zgolj od tehnoloških inovacij, ampak predvsem od tega, ali bodo uporabniki verjeli, da so njihove zdravstvene informacije varne in da so sistemi zanesljivi,« opozarja.

Kibernetska varnost

Izpostavlja tudi vidik kibernetske varnosti. Ozaveščenost na tem področju se izboljšuje, v praksi pa zaznavajo velike razlike med proizvajalci in ponudniki rešitev. »Večji proizvajalci in organizacije navadno vključujejo varnostne zahteve že v razvojne procese, manjša podjetja pa pogosto najprej razvijajo funkcionalnosti, varnost pa pride na vrsto pozneje.

Poseben izziv so medicinski pripomočki in digitalne zdravstvene rešitve, ki so razvite zunaj EU,« pravi Zakrajšek, ki opaža velike razlike med posameznimi trgi v pričakovani ravni kibernetske varnosti. Zdravstveni podatki so ena najobčutljivejših vrst osebnih podatkov, zato zaščita ne vključuje samo njihovega varnega prenosa, ampak tudi varno shranjevanje, nadzor dostopa, spremljanje varnostnih dogodkov, upravljanje ranljivosti in sposobnost hitrega odziva ob incidentih.

Pilotne projekte v telemedicini imamo, sistemsko uvajanje škripa

Kibernetski incident v zdravstvu pomeni bistveno več kot zgolj izgubo ali razkritje podatkov. Posledice so lahko: nedostopnost zdravstvenih storitev, motnje pri spremljanju pacientov na daljavo ali uporaba nepravilnih podatkov pri sprejemanju zdravstvenih odločitev.

Zato se ne preverja samo varnosti posamezne aplikacije ali medicinskega pripomočka, temveč varnost celotnega ekosistema, ki vključuje aktivnosti vseh vpletenih – od razvijalcev programske opreme in proizvajalcev pripomočkov, do ponudnikov oblačnih storitev, zdravstvenih ustanov, uvoznikov, distributerjev in tudi končnih uporabnikov. Kar pomeni, da je potrebna pozornost tudi pri navodilih in izobraževanju, da vse deluje, kot je zamišljeno.

Pomembno je razumeti, pravi sogovornik, da kibernetska varnost ni enkraten projekt, ampak jo je treba razumeti kot neprekinjen proces preverjanja, spremljanja in izboljševanja. Digitalne zdravstvene storitve bodo v prihodnosti imele vse pomembnejšo vlogo pri oskrbi pacientov, zato morajo biti varnost, učinkovitost in zasebnost obravnavane kot enakovredni elementi zdravstvene storitve.

Umetna inteligenca

»Kibernetska varnost mora biti vgrajena v pripomoček že v fazi razvoja in ne dodana šele tik pred njegovo uporabo,« poudarja in spomni še na vse bolj prisotno umetno inteligenco.

Ta že zdaj pomaga pri analizi podatkov, spremljanju pacientov in podpori zdravstvenemu osebju pri odločanju. Ključno pa je, da so takšni pripomočki in platforme razviti ter uporabljeni odgovorno. Pri rešitvah, ki lahko vplivajo na zdravje posameznika, ni dovolj samo učinkovitost, temveč so potrebni tudi transparentnost delovanja, obvladovanje tveganj in ustrezno neodvisno preverjanje.