Slab zrak v učilnicah vpliva na počutje, zdravje in uspešnost otrok

Ali je po grobi oceni pol milijarde evrov na leto strošek, ki ga v Sloveniji posredno in neposredno plačamo zaradi slabe kakovosti zraka v prostorih? Ta podatek dobimo, če izračun, ki so ga zase objavili Francozi, prilagodimo na število prebivalstva pri nas. Pri tem niso upoštevane razlike v kupni moči in ceni zdravstva, ki sta v Franciji višji, v stanovanjskem fondu in ogrevanju in s tem povezanimi onesnaževali ter v vrednotenju izgubljenih let življenja.

Glavobole lahko poslabša tudi slab zrak

Francija je med državami EU, ki so na področju kakovosti zraka v prostorih do zdaj naredile največ. Stroka je v sodelovanju z ekonomisti razvila metodologijo in objavila, da slaba kakovost zraka v prostorih prebivalstvo in državo vsako leto verjetno stane okvirno 19 milijard evrov.

V metodo izračuna so vključili ocenjeno vrednost prezgodnjih smrti, neposredne stroške zdravljenja in hospitalizacij ter posredne stroške izpada proizvodnje in bolniških odsotnosti, v analizo so zajeli šest onesnaževal, med drugim fine delce (PM_2,5), radon, ogljikov monoksid, nekatere hlapne organske spojine ter cigaretni dim.

Priznanje domačim znanstvenikom za inovacije pri razvoju zdravil za raka dojk

Bolnišnice in ustanove za dolgotrajno oskrbo, domovi za starejše, socialno-zdravstveni zavodi morajo od začetka leta 2025 sistemsko spremljati kakovost zraka v prostorih ter preverjati učinkovitost prezračevalnih sistemov. Že dve leti pred tem je zakonodaja to obveznost naložila vrtcem in šolam. Med posebej ranljive skupine prebivalstva sodijo otroci, nosečnice, starejši, ljudje z boleznimi dihal ter srca in ožilja.

Prezračenost – del zdravega učnega okolja

»Raziskave kažejo, da se v slabo prezračenih vrtcih in šolskih učilnicah poveča pojavnost glavobolov, utrujenosti, zaspanosti, zmanjšane koncentracije in drugih simptomov slabega počutja med otroki. Prezračevanje v šolah in vrtcih ni zgolj tehnično vprašanje stavbe, temveč pomemben dejavnik zdravja in uspešnega učenja. Strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da je kakovost zraka v učnih prostorih enako pomembna kot ustrezna osvetlitev, ogrevanje ali akustika,« navaja Sandra Ivanovič Maričič, vodja marketinga v Lunosu Slovenija.

Vsak evro v slovensko zdravje se skoraj potroji

Ob tem pa številne raziskave ugotavljajo, da so koncentracije CO₂ v učilnicah pogosto previsoke. Prezračevanje bi moralo biti obravnavano kot osnovni del zdravega učnega okolja, pravi, saj neposredno vpliva na počutje, zdravje in uspešnost otrok. »V zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše je prezračenost še posebej pomembna, saj gre za ranljivejše uporabnike in prostore, kjer ljudje pogosto preživijo več ur oziroma dni.

Slabo prezračevanje pomeni predvsem višje koncentracije CO₂, vlage in drugih onesnaževal ter lahko povzroča občutek zatohlosti, utrujenost, glavobole, slabšo koncentracijo in splošno slabše počutje. V zdravstvenih ustanovah je kakovost zraka pomembna tudi z vidika higiene in preprečevanja širjenja okužb.«

Premalo ozaveščeni

Marsikje kakovost zraka v prostoru še ni med prioritetami, o prezračevanju začnejo razmišljati, ko se pojavijo težave – občutek zatohlosti, težka glava, utrujenost, slabša koncentracija, čezmerna vlaga ali pogoste pritožbe uporabnikov. Vendar človek kakovosti zraka ne more vedno zanesljivo oceniti samo po občutku, poudarjajo v Lunosu, kjer so zagnali projekt Slovenija, zadihaj.

Namen je ozaveščati uporabnike in objektivno izmeriti stanje v stavbah, lastniki katerih se prijavijo – kako se kakovost zraka spreminja skozi dan, ob različni zasedenosti prostorov in različnih režimih prezračevanja.

»Na podlagi podatkov lahko ustanova ugotovi, ali so težave posledica neustreznega režima odpiranja oken, premajhne izmenjave zraka, prevelike zasedenosti prostora ali pa so potrebne tehnične izboljšave prezračevalnega sistema,« pravi Sandra Ivanovič Maričič in pripomni, da tudi projektanti še ne obravnavajo vedno prezračevanja kot enakovrednega dela energetske sanacije.

Pogosto pri tem najprej govorimo o fasadi, oknih, izolaciji in ogrevanju, pozabimo pa, da bolj zrakotesna stavba potrebuje tudi ustrezno prezračevanje, opozarja. Dobra energetska sanacija mora zato obravnavati stavbo celovito. Projektant mora že v začetni fazi razmišljati o tem, kako bo objekt po sanaciji zagotavljal kakovosten notranji zrak.

Nemčija in skandinavske države imajo daljšo tradicijo sistematičnega obravnavanja kakovosti notranjega okolja, energetske učinkovitosti in prezračevanja, od njih bi lahko prevzeli bolj celovit pristop: kakovost zraka naj bo merljiv parameter kakovosti stavbe, ne nekaj, kar preverimo šele, ko se uporabniki začnejo pritoževati. »Pomembnejše od primerjave standardov pa je, da se veljavna pravila dosledno izvajajo in da se kakovost zraka tudi dejansko spremlja,« še pravi.

Dileme investitorjev

Vprašanje financiranja je eden pomembnejših razlogov za investicije. »Naložba se takoj povrne v obliki izboljšanja kakovosti notranjega okolja, ki vpliva na počutje in zdravje ljudi, produktivnost zaposlenih,« sogovornica poudarja, da je smiselno gledati predvsem s tega vidika. Pri sistemih z rekuperacijo toplote je pomemben del koristi zmanjšanje izgub energije zaradi prezračevanja.

Poleg začetnega stroška se pogosto pojavljajo pomisleki glede hrupa, prepiha, porabe električne energije in vzdrževanja sistemov prezračevanja, veliko tega pa po njenih besedah izvira iz slabih izkušenj z neustrezno zasnovanimi ali vzdrževanimi sistemi. »Sodobno prezračevanje mora biti predvsem tiho, energetsko učinkovito in pravilno dimenzionirano. Uporabnik ne sme imeti občutka, da sedi pod ventilatorjem. Pomembna sta tudi enostavno vzdrževanje in redna menjava oziroma čiščenje filtrov.«

Vloga države

Država ima pomembno vlogo predvsem pri postavljanju jasnih standardov, nadzoru izvajanja in finančnem spodbujanju kakovostnih rešitev, našteva sogovornica. Najprej bi morali sistematično izmeriti kakovost zraka v javnih stavbah in določiti prioritete, nato pa prezračevanje vključiti v vse večje energetske sanacije – ne kot naknadni dodatek, ampak kot njihov sestavni del. Pomembna sta tudi izobraževanje upravljavcev stavb ter stalno ali periodično spremljanje kakovosti zraka.

»Ključno je, da ne ostanemo pri enkratni meritvi ali investiciji, ampak postavimo sistem, v katerem se kakovost notranjega okolja dolgoročno spremlja.«