Vsak evro v slovensko zdravje se skoraj potroji

Zdravje je dobičkonosno; ne prinaša vrednosti samo posamezniku, ampak tudi družbi kot celoti. Je gonilo gospodarske rasti in temelj odpornosti družbe, saj vpliva na zaposlenost, produktivnost in družbeno vključenost ter na dolgoročni gospodarski razvoj, poudarja prof. dr. Dennis Ostwald, ustanovitelj in direktor nemškega inštituta WifOR. Zato je zdravstvene sisteme treba obravnavati kot naložbe in ne nanje gledati kot na strošek.

Zdravje ni strošek, ampak dolgoročna naložba

Na inštitutu se tako ukvarjajo z raziskovanjem vrednosti vlaganj v zdravstvo. »Zagotavljamo znanstveno utemeljene, primerljive in standardizirane podatke, ki odločevalcem pomagajo pri informiranem odločanju na področjih zdravja, trajnostnosti in trga dela,« pravi.

Med drugim merijo breme bolezni, izraženo v izgubljenih delovnih urah bolnika, v neplačanem delu družinskih članov, ki skrbijo za bolnika ter zaradi tega njihovih omejitvah na trgu dela, kar vse vpliva na manjšo družbeno produktivnost in blaginjo.

V javnih razpravah se o zdravstvu pogosto govori predvsem kot o strošku. Zakaj je ta pogled preozek?

Če na zdravstvo gledamo zgolj kot na strošek, spregledamo njegovo vlogo donosne naložbe. Raziskave inštituta WifOR dosledno kažejo, da boljše zdravje ljudem omogoča večjo vključenost na trg dela, daljše obdobje produktivnosti ter prispeva h gospodarski in družbeni stabilnosti.

Vlaganje v zdravje ustvarja vrednost, ki daleč presega zdravstveni sistem, saj prinaša koristi na trgu dela, javnim financam in družbi kot celoti. Ko upoštevamo te širše učinke, zdravstva ne vidimo več zgolj kot izdatek, temveč postane gonilo gospodarske rasti in odpornosti.

Režimi bolniške odsotnosti po novem v e-obliki

Ko zdravje razumemo kot naložbo, se odločanje preusmeri od kratkoročnega omejevanja stroškov k dolgoročnemu ustvarjanju vrednosti. To krepi spodbude za preventivo, inovacije in zgodnje ukrepanje, saj prinašajo merljive koristi za družbo.

S katerimi dokazi utemeljujete tezo, da je zdravstvo eno ključnih gonil gospodarske rasti? Katere učinke vlaganj v preventivo ali inovativno zdravljenje lahko danes izmerimo najbolj zanesljivo?

Eden najprepričljivejših primerov izhaja iz naše nedavne raziskave o inovativnih zdravilih v Evropi. Med letoma 2014 in 2022 so inovacije v farmaciji prispevale k približno 1,83 milijona manj izgubljenih let življenja in skoraj 21 milijonom manj bolnišničnih dni, kar je po ocenah ustvarilo okoli 66 milijard evrov družbenoekonomske vrednosti. Zanesljivo lahko merimo učinke na stopnjo smrtnosti, obolevnosti, uporabo zdravstvenih storitev in vključenost v delovno silo.

Kateri učinki pa so v zdravstveni politiki najpogosteje spregledani?

Tradicionalna merila še vedno pogosto spregledajo učinke na neplačano delo, na obremenjenost neformalnih oskrbovalcev, na družbeno participacijo ter širši gospodarski prispevek, ki ga zdravo prebivalstvo ustvarja skozi čas.

Te vidike pogosto poudarjamo tudi v publikacijah inštituta WifOR, saj želimo pokazati, da pozitivni učinki zdravja in dobrega počutja prebivalstva segajo daleč zunaj okvirov zdravstvenega sistema.

Kateri so glavni, morda najbolj presenetljivi izsledki študije, s katero ste v srednjeevropskih državah ocenjevali donosnost naložb v inovativna zdravila?

Naša študija sicer zajema vse evropske države, če pa se osredotočimo posebej na rezultate za države srednje Evrope, je eden ključnih kazalnikov donosnost naložbe (ROI). Torej, koliko se nam povrne vsak evro, vložen v inovacije. Ta donos znaša od 4,7 evra v Švici do 2,8 evra v Sloveniji za vsak vloženi evro.

Pomembna ugotovitev je tudi, da že prihranki zaradi manj hospitalizacij – brez upoštevanja drugih koristi, kot je večja produktivnost – pokrijejo precejšen del naložbe. V evropskih državah v povprečju ti prihranki znašajo približno 0,8 evra za vsak vloženi evro.

Kako pomembni pa so dostopnost inovativnih zdravil, hitrost ter usklajenost odločanja evropske in nacionalnih agencij za zdravila in nenazadnje to, da inovacije nastajajo v Evropi?

Vidimo, da zagotavljanje dostopa do inovativnih zdravil skupnostim prinaša pozitiven donos. To tudi vpliva na oblikovanje politik. Zamude pri vlaganjih zaradi regulatornih odločitev ali pomanjkanja usklajenosti na evropski ravni lahko zmanjšujejo družbenoekonomsko odpornost in gospodarsko rast.

Inovacije spreminjajo zdravljenje bolezni, ki so bile nekoč neozdravljive

Kaj pa razkrivajo podatki za Slovenijo? Koliko vlagamo v zdravstvo, kako učinkovite so te naložbe in kje vidite največje priložnosti za izboljšave?

V Sloveniji so skupne družbenoekonomske koristi znašale 194 milijonov evrov, naložbe za dosego teh koristi pa 46 milijonov evrov. To pomeni donosnost naložbe (ROI) v višini 2,8 – končni donos je torej skoraj trikratnik prvotne naložbe. Povprečje vseh analiziranih držav je bilo 5,7, tako da je slovenski rezultat pod povprečjem.

Vendar tega podatka ne bi smeli razumeti kot razočaranje, saj je donosnost naložb odvisna tudi od velikosti gospodarstva. Bolj smiselno ga je sprejeti kot spodbudo za premišljena vlaganja v zdravje.

Kako v ekonomskih analizah upoštevate neplačano delo, denimo skrb za otroke, starejše ali bolne družinske člane?

Metoda, ki jo v zdravstveni ekonomiki uporabljamo za ta izračun, se imenuje metoda nadomestnih stroškov (angl. replacement cost approach). Analiziramo aktivnosti neplačanega dela, ki bi jih bilo mogoče naročiti kot storitev zunanjim izvajalcem, nato pa njihovo vrednost ocenimo na podlagi tržne cene strokovnjaka, ki običajno opravlja to delo. Če na primer govorimo o vrtnarjenju doma, bi pogledali, koliko bi stalo, če bi za enako delo najeli vrtnarsko podjetje.

Deset projektov, ki bodo preobrazili slovensko zdravstvo

Z merjenjem izpada neplačanega dela ne ocenjujemo le vrednosti, ki ni zajeta v bruto domačem proizvodu (BDP), temveč opozarjamo tudi na pogosto spregledano delo družinskih članov in neformalnih oskrbovalcev. To neplačano delo je tudi eden ključnih stebrov v gospodinjstvih in skupnosti.

Če želi Slovenija o zdravju odločati bolj strateško, katere ključne kazalnike uspešnosti bi morala sistemsko spremljati? Kako lahko preidemo z merjenja, koliko pregledov je bilo opravljenih, na merjenje, kako kakovostno je življenje pacienta po zdravljenju in kakšen je njegov ekonomski prispevek?

Inštitut WifOR meri ravno tiste ključne kazalnike učinkovitosti, ki jih države potrebujejo za boljše odločanje na področju zdravstva ter za sistematično spremljanje napredka.

Z merjenjem družbenoekonomskega bremena (socioeconomic burden) proučujemo družbene in finančne izgube, ki jih povzročajo bolezni. Zaradi primerljivosti jih izražamo v odstotku BDP. S kazalnikom družbenega vpliva (social impact) analiziramo dvig produktivnosti, ki ga družbi in gospodarstvu omogočijo inovacije v zdravstvu in zdravstveni ukrepi. V poročilu o ekonomiji zdravstva (health economy reporting) pa prikazujemo ustvarjeno gospodarsko vrednost in delovna mesta, ki jih podpira zdravstvo kot gospodarski sektor.

S tem širše družbene in gospodarske učinke zdravja naredimo merljive. Ti kazalniki omogočajo, da naložbe v zdravje presojamo na podlagi njihovega celotnega prispevka posameznikom, gospodarstvu in družbi.