Za hiter odziv, ko ga najbolj potrebuješ

Delovne procese ob težavah s pomanjkanjem kadrov pestijo še bolniške odsotnosti. Lani so bili zaposleni v bolniškem staležu skoraj 19,5 milijona koledarskih dni, v petini primerov, na račun bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Med tem se seznami čakajočih na zdravniške storitve podaljšujejo in številni delodajalci zaposlenim želijo omogočiti hitrejši dostop do zdravnika.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na diagnostični ali terapevtski postopek oziroma na prvi kurativni pregled v začetku septembra čakalo 337 tisoč ljudi, lani v istem času 305.500. Dodatna zdravstvena zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice, so tako vse pogostejša pot, za katero se odločajo posamezniki in tudi delodajalci, da bi čim prej dobili zdravstveno storitev, ko bi jo potrebovali.

Delodajalci opozarjajo na dolge čakalne dobe

»Dodatno zdravstveno zavarovanje je vse bolj prisotno tudi pri nas. Delodajalci ves čas opozarjamo vlado na naraščajoč problem, s katerim se v zadnjih letih soočamo, in to so dolge čakalne dobe za preglede pri specialistih in nadaljnjo obravnavo. Te namreč pomenijo tudi dolge bolniške odsotnosti, kar nikakor ni v interesu delodajalca, niti zaposlenega. ZDS na to vztrajno opozarja ministrstvo za zdravje, ki bi moralo skupaj s ključnimi deležniki aktivno pristopiti h konkretnemu reševanju zaostankov,« poudarja Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

Hiter dostop do zdravstvenih storitev bi moral biti zagotovljen že v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne prepuščen dodatnim stroškom delodajalca ali zaposlenega, še poudarja, »ne pozabimo, da se je dopolnilno zdravstveno zavarovanje prelilo v obvezni prispevek, tudi s ciljem ureditve čakalnih dob in s tem skrajšanjem bolniških odsotnosti. Poleg tega se je število dni bolniške, ki jo krije delodajalec, znova povečalo z 20 na 30 dni«.

Dodatno zdravstveno s prednostmi za zaposlenega in podjetje

Smrekar tudi pravi, da je dodatno zdravstveno zavarovanje, kot še nekatera druga zavarovanja, kot npr. dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko del paketa, ki podjetju omogoča izstopanje na trgu kadrov. »Vedno več podjetij vključuje to zavarovanje v svoje zaposlitvene pakete kot del celostne skrbi za zaposlene. Široko in stabilno vključevanje delodajalcev potrjuje, da dodatna zdravstvena zaščita postaja vedno pomembnejši standardni del sodobnega zaposlitvenega paketa,« opisujejo v Prvi osebni zavarovalnici, ki so eden od ponudnikov teh zavarovanj.

Petra Došenović Bonča: Kako lahko sodobni zdravstveni sistemi uspešno delujejo

»Pomemben signal je tudi to, da zaposleni ob menjavi delodajalca pogosto sami izrazijo željo po vključitvi v kolektivno zavarovanje, kar kaže na pričakovanje, da jim bo takšna zaščita na voljo,« dodajajo. Podobne izkušnje imajo s tem produktom tudi v Zavarovalnici Triglav, »povečevanje števila števila zavarovancev potrjuje, da prednosti, ki jih po dostopnih mesečnih premijah prinašajo tovrstna zavarovanja, prepoznava vse več ljudi«. Kolektivno obliko dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko sklenejo podjetja, samostojni podjetniki, različni kolektivi ter društva za svoje zaposlene, člane in njihove družinske člane.

Sklenitev kolektivnega zdravstvenega zavarovanja je odgovorna in skrbna odločitev vsakega delodajalca, so prepričani v Zavarovalnici Triglav, saj, kot se strinjajo tudi v Prvi osebni zavarovalnici, s tem dolgoročno pozitivno vpliva na zadovoljstvo in delovno učinkovitost zaposlenih ter si zagotovi nemoteno in potencialno uspešnejše poslovanje. Z dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji delodajalec zaposlenim, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami, omogoči hiter dostop do obravnave brez dodatnih stroškov in dolgih čakalnih vrst in s tem krajša bolniško odsotnost in poskrbi za dodatno finančno varnost.

Najpogostejša kritja odsev čakalnih vrst

Na vprašanje, za katera zavarovalna kritja se odločajo delodajalci pri sklepanju kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, v Prvi odgovarjajo, da podjetja v osnovi želijo vsa kritja, torej hiter dostop do specialističnih pregledov, enostavnih in zahtevnih diagnostičnih postopkov in meritev, operacij, rehabilitacij, preventivnih storitev, zdravstvenega svetovanja na daljavo, psihološke obravnave …., na podlagi tega, koliko je podjetje pripravljeno nameniti za to, potem v praksi najpogosteje odločajo za specialistične preglede in diagnostične postopke. To so storitve, kjer so čakalne dobe v javnem sistemu najdaljše, pravijo.

»V porastu je tudi uporaba fizioterapij in rehabilitacij, kar je povezano z naraščajočimi mišično-skeletnimi težavami zaradi sedečega dela. Opazno se povečuje delež zavarovancev, ki storitve dejansko koristijo - to je gotovo posledica večjega zaupanja v ta sistem oziroma v preteklosti pridobljenih pozitivnih izkušenj z zavarovanjem. Naša rešitev je zasnovana tako, da omogoča hiter in konkreten odziv v trenutku, ko posameznik to najbolj potrebuje – zagotovljena čakalna doba za obravnavo je največ deset delovnih dni,« je pojasnila Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice.

V Zavarovalnici Triglav dodajajo, da so v porastu tudi zavarovanja, ki pokrivajo zobozdravstvene storitve ali nasvet zdravnika na daljavo. »Podjetja najpogosteje sklenejo zavarovanje Specialisti kolektivno,« s katerim zaposlenim in njihovi družinskim članom omogočijo, da bodo že v nekaj dneh dobili termin pri ustreznem specialistu ali za diagnostično preiskavo, termin pa prilagodijo njihovim potrebam in željam. »Tistim, ki imajo napotnico, organiziramo pregled pri specialistu, ostale pa na daljavo povežemo z zdravnikom družinske medicine. Če predlaga pregled pri specialistu, termin uredimo mi,« so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.

Kolektivno bolj fleksibilno

Vrednote nas zavezujejo, še pravijo v tej zavarovalnici, da »smo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev odzivni, enostavni in zanesljivi, zato pri razvoju zavarovanj sodelujemo s številnimi vrhunskimi zdravniki in strokovnjaki različnih področij.« V Prvi osebni zavarovalnici pa pojasnjujejo, da za koriščenje storitev zavarovanci pokličejo v njihov asistenčni center, dosegljiv 24 ur na dan, kjer pripravijo načrt zdravljenja ter predlagajo ustreznega izvajalca. Ključna prednost kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja v primerjavi s tem, če ga sklene posameznik, je, da premijo pogosto krije delodajalec, s čimer zaposleni pridobi zdravstveno varnost brez dodatnega finančnega bremena, pravijo.

Bolezni se spreminjajo, zdravstvo se noče

»Zaupanje v rešitev potrjuje tudi avgusta izmerjeni 98-odstotni indeks zadovoljstva med našimi zavarovanci, ki so koristili storitve znotraj naše mreže več kot 170 zasebnih zdravstvenih ustanov po Sloveniji in na Hrvaškem,« je pojasnjuje Nataša Hajdinjak.

V Zavarovalnici Triglav pa izpostavljajo, da kolektivna zavarovanja omogočajo prilagoditev ponudbe potrebam in željam posameznega podjetja ter njihovih zaposlenih. Omogočajo izbiro zavarovanj, zavarovalnih kritij, zavarovalnih vsot in so praviloma cenovno ugodnejša od individualnih zavarovanj.

Pomembna tudi nezgodna zavarovanja

V Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, ki je tudi med ponudniki dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ugotavljajo, da pri zaščiti osebnega zdravja pogosto spregledamo pomen nezgodnih zavarovanj. »Ta so ključna, saj posamezniku in njegovi družini zagotavljajo finančno varnost ob nezgodah – še posebej v primeru težjih poškodb s trajnimi posledicami,« poudarjajo.

Zaradi nezgode se prihodki pogosto zmanjšajo, saj je nadomestilo za bolniško odsotnost praviloma nižje od plače, hkrati pa se stroški močno povečajo, na primer za rehabilitacije, pripomočke, terapije, lahko tudi za dolgotrajno nego ali lajšanje bolečin. Finančne obveznosti, kot so krediti in življenjski stroški, pa ostajajo enaki. Nezgodno zavarovanje zapolnjuje nastalo vrzel in omogoča ohranjanje finančne stabilnosti in kakovosti življenja.

Temeljna kritja, ki bi jih moral imeti vsakdo, saj nudijo zaščito v primerih, ko nezgoda trajno vpliva na življenje, delovno sposobnost in prihodke posameznika, so predvsem zavarovalnina za smrt, za trajno invalidnost ter za mesečno rento. Zavarovanci pa se ob tem pogosto odločajo še za dodatna kritja, kot so dnevno in bolnišnično nadomestilo ali kritje stroškov zdravljenja, »ki sicer pridejo prav pri lažjih poškodbah, a nikakor ne nadomeščajo osnovne zaščite,« poudarjajo v Vzajemni.

Zavarovalna vsota naj bo temelj

Ključno pa je razumevanje, dodajajo, da da »ni bistvena višina premije, temveč ustrezno izbrana zavarovalna vsota, ki naj bo prilagojena dejanskim finančnim obveznostim in življenjskim okoliščinam posameznika.« Napačna predstava je, da bi moral zavarovanec ob vsaki poškodbi, ne glede na njeno resnost, prejeti določeno nadomestilo. »Primarna vloga nezgodnega zavarovanja je zaščita pred posledicami hudih poškodb, ki močno vplivajo na življenje posameznika in njegovo družino,« poudarjajo.

Tako ima nezgodno zavarovanje poseben pomen za podjetnike, saj morajo poleg osebne finančne varnosti poskrbeti tudi za nemoteno delovanje poslovanja. Ti so čedalje bolj ozaveščeni o tem, vendar pa podatki kažejo, da podjetniki v Sloveniji po tej zaščiti še vedno zaostajajo za povprečjem držav EU.

»Pogosto premijo za nezgodna zavarovanja še vedno obravnavajo kot strošek, ne pa kot naložbo v lastno finančno varnost in zaščito poslovne kontinuitete,« poudarjajo. Podjetnikom svetujejo, da pri določanju zavarovalnih vsot izhajajo iz svojih dejanskih finančnih obveznosti – tako osebnih kot poslovnih – ter ocenijo, kakšne posledice bi imela hujša nezgoda na njihovo delovno sposobnost in dohodek.