Zavarovalnice dopolnjujemo javni zdravstveni sistem

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v naš zdravstveni sistem kratkoročno ni prineslo bistvenih sprememb za bolnike, skoraj dve leti po ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, pravi Meta Berk Skok, pooblaščenka uprave Zavarovalnice Triglav. »Za paciente se je poenostavilo plačilo prispevkov za zdravstvo, saj zdaj vse prispevke plačujemo zavodu za zdravstveno zavarovanje. Od zavarovalnic pa je ukinitev dopolnilnega zavarovanja zahtevala pomembno spremembo poslovnega modela.«

Kakšna je zdaj vloga zavarovalnic v odnosu do zdravstvenega sistema in do prebivalstva?

Z usmeritvijo v razvoj dodatnih zdravstvenih zavarovanj smo zavarovalnice postale svetovalec našim zavarovancem, ko stopijo v čevlje pacienta, da jim pomagamo v težavah z zdravjem – od vsakdanjih prehladov do kompleksnih diagnoz, ko je za zdravljenje potrebno povezovanje strokovnjakov različnih specialnosti.

Hkrati smo zavarovalnice (o)krepile partnerstvo z izvajalci zdravstvenih storitev ter poskrbele za kakovost, pravočasnost in ustrezno zaporedje izvajanja potrebnih storitev – od preventive in diagnostike do zdravljenja. Poudarila bi, da s ponudbo zdravstvenih zavarovanj in zdravstvenih asistenčnih storitev ne nadomeščamo javnega sistema, temveč ga dopolnjujemo, nadgrajujemo in razbremenjujemo. Zavarovalnice torej ostajamo pomemben partner in gradnik sodobnega zdravstvenega sistema.

Kolikšen je po vašem vpliv dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih ponujate zavarovalnice, na splošno dostopnost zdravstvenih storitev, na čakalne vrste?

Prepričana sem, da s ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj prispevamo k večji dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. Več kot 1500 delodajalcev in športnih klubov je že vključilo svoje člane, zaposlene in njihove družinske člane v dodatna zdravstvena zavarovanja pri Skupini Triglav. Tovrstna zavarovanja so postala pomemben instrument za zagotavljanje storitev, ki odgovarjajo na potrebe prebivalstva. Potrebe so različne, vsem pa je skupna želja po hitrejši obravnavi, ko nastopita poškodba ali bolezen.

Za zavarovance, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo, vsak dan skrbi ekipa usposobljenih medicinskih sester in zdravnikov, ki preučuje diagnoze, z njimi načrtuje ustrezno pot zdravstvene obravnave ter se povezuje z zdravstvenimi izvajalci za zagotovitev terminov obravnav. Sodelujemo z več kot 450 izvajalci zdravstvenih storitev po vsej Sloveniji, naša partnerstva pa segajo tudi čez mejo. To nam omogoča, da so storitve dostopne v nekaj dneh in prebivalcem v vseh delih države.

Naš dolgoročni cilj je sicer oblikovati celostne rešitve za zdravstvene potrebe strank v vseh življenjskih obdobjih. Tako je v Ljubljani lani že začel delovati prvi Triglavov medicinski center, ki ponuja storitve s področja družinske medicine, pediatrije, preventive, svetovanja o prehranskih vprašanjih, diabetesu in mnoge druge.

Katera so področja, ki jih v zavarovalnici prepoznavate kot najbolj pereča za prebivalstvo, in kakšne so vaše rešitve?

Največji izzivi so povezani z dolgimi čakalnimi dobami za specialistične preglede, omejenim dostopom do nekaterih diagnostičnih postopkov in rehabilitacije v javnem zdravstvenem sistemu. Na teh področjih je tudi zanimanja največ. V porastu so prav tako zavarovanja, ki pokrivajo zobozdravstvene storitve ali nasvet zdravnika na daljavo.

Podobno kot pri dodatnih zavarovanjih za posameznike je tudi pri kolektivnih zdravstvenih zavarovanjih za podjetja. V Triglavu tako na pereče izzive v zdravstvenem sistemu odgovarjamo z razširjeno ponudbo dodatnih zavarovanj, ki vključujejo hiter dostop do specialistov, diagnostične preiskave, ambulantne posege in rehabilitacijo.

Prav zdaj poteka raziskava o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialističnih ambulantah v javnem sektorju. Ali v zavarovalnici spremljate zadovoljstvo zavarovancev s storitvami, ki jih uporabljajo v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja?

Neprestano spremljamo potrebe, pričakovanja in zadovoljstvo zavarovancev, saj jim želimo ponuditi čim kakovostnejšo obravnavo in zagotavljati izjemno uporabniško izkušnjo. Vsako izkušnjo z nami in tudi z našimi partnerskimi izvajalci zdravstvenih storitev lahko zavarovanci ocenijo in komentirajo.

K temu jih spodbujamo tako, da za vsak njihov odgovor doniramo pet evrov za Rdeče noske. Tako želimo vzpostaviti kulturo povratnih informacij. Povratne informacije pacientov dvakrat na leto predstavimo partnerskim izvajalcem in se z njimi pogovorimo o nadaljnjih možnostih za razvoj. Verjamem, da lahko le tako neprestano izboljšujemo ponudbo zdravstvenih zavarovanj, povezanih storitev in procesov.

Že vrsto let podeljujemo tudi priznanja odličnosti izvajalcem zdravstvenih storitev, ki so po mnenju naših pacientov izstopali po strokovnosti, prijaznosti in učinkovitosti.

Kako vidite prihodnost dodatnih zdravstvenih zavarovanj? Katera so še področja oziroma kritja, ki jih bo dolgoročno smiselno vključiti v ponudbo?

Potrebe ljudi po dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitvah bodo še naraščale. Prihodnost dodatnih zdravstvenih zavarovanj zato vidim kot ključno dopolnilo javnemu zdravstvenemu sistemu, ki bo imelo vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju pravočasne, kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe.

V luči demografskih sprememb, podaljševanja življenjske dobe, stagnacije zdravih let življenja in naraščajočih stroškov zdravstvenih storitev se dodatna zavarovanja uveljavljajo kot sredstvo za krepitev zdravstvene varnosti posameznika in finančne vzdržnosti sistema.

Med ključnimi usmeritvami za prihodnost bi poudarila iskanje rešitev za izvajanje preventive, na katero vsak dan opozarja stroka. Pa naj bo to zobozdravstvena, dermatološka ali preventiva obvladovanja kroničnih stanj, ki se po naših statistikah pojavljajo že pri skoraj vsakem drugem zavarovalcu.

Poudariti želim tudi podporo delodajalcem pri skrbi za zdravje zaposlenih, saj se kolektivna dodatna zdravstvena zavarovanja vse bolj uveljavljajo kot strateška naložba podjetij, vključevanje starejših v zavarovalne sheme ter ozaveščanje in krepitev zaupanja med prebivalstvom o vrednosti dodatnih zavarovanj, transparentnosti pri kritjih in pozitivnih izkušnjah pri uveljavljanju zavarovanj oziroma storitev.

Število skleniteljev dodatnih zdravstvenih zavarovanj se stalno povečuje. To potrjuje, da prednosti, ki jih po dostopnih mesečnih premijah ta prinašajo, prepoznava vse več ljudi.

Življenjska doba se podaljšuje in tudi dolgoročni trend zdravih let življenja je bil do pandemije pozitiven, v zadnjih letih pa to stagnira. Ali zavarovalnice v Sloveniji in tujini že razmišljate, da bi sledile tem trendom, da bi tudi starejši imeli možnost zavarovanj?

Tudi v Triglavu se vse bolj zavedamo demografskih sprememb, ki jih prinašata podaljševanje življenjske dobe in stagnacija zdravih let življenja. Zato se ponudba zavarovalnih produktov in storitev postopoma prilagaja potrebam starejših generacij. Skoraj vsa zavarovanja, ki jih ponujamo, so tako primerna tudi za starejše.

Poleg zdravstvenih, ki so prilagojena različnim starostnim skupinam in življenjskim razmeram, lahko omenim posebna življenjska in nezgodna zavarovanja. S takšno ponudbo sledimo demografskim trendom in omogočamo starejšim večjo finančno varnost in hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, ko/ki jih potrebujejo.

V prihodnje bo ključno, da se zavarovalniški produkti še bolj prilagodijo potrebam starejših – ne le z vidika starostnih omejitev, temveč tudi z vidika vsebine kritij, ki naj vključujejo rehabilitacijo, dolgotrajno oskrbo in podporo pri kroničnih boleznih.

Ne nazadnje pa skrb in pomoč zavarovancu, da naredi in izpelje načrt korakov zdravljenja, po mnenju naših strank vseh starosti štejeta največ. To ohranja človečnost in je v največjo oporo, ko se v vlogi pacienta ne znajdemo in ne vemo, na koga se obrniti za nasvet. Asistenčna storitev v okviru naše Zdravstvene točke, ki jo zagotavljajo naše medicinske sestre s podporo zdravnikov, je tako vedno ocenjena z najvišjimi možnimi ocenami.