Zdravje moramo postaviti med strateške razvojne prioritete Slovenije

Osrednja tema poslovne konference Zdravje 2026, ki jo sta jo organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center v sodelovanju s programskim partnerjem, Inštitutom za strateške rešitve (ISR), je zdravje kot razvojna naložba družbe in gospodarstva.

Pozdravni nagovor udeležencem je v imenu organizatorja imela direktorica družbe Delo mediji Dragica Grilj, ki je med drugim dejala, da sicer živimo vse dlje, toda ali živimo tudi dlje zdravo? »Zgovoren je podatek, da lahko prebivalci Evropske unije v povprečju pričakujejo nekaj več kot 63 zdravih let življenja. V Sloveniji je ta številka nekoliko višja – približno 69 let za ženske in 65 let za moške. Ob vse daljši življenjski dobi se zato postavlja ključno vprašanje: koliko dodatnih let bomo preživeli zdravi, samostojni in aktivni? Zdravje namreč ni pomembno le za kakovost življenja posameznika. Pomembno vpliva tudi na našo delovno sposobnost, produktivnost, konkurenčnost gospodarstva in dolgoročno vzdržnost javnih sistemov.«

In kot je še dejala Dragica Grilj, smo v Delu prav zato skozi leto odpirali vprašanja preventive, novih načinov zdravljenja, inovacij, absentizma, pa tudi dolgoživosti, duševnega zdravja in demence. »Naša odgovornost ni zgolj poročati o problemih, temveč pravočasno prepoznavati izzive, ki bodo določali prihodnost Slovenije, ter povezovati tiste, ki imajo znanje, odgovornost in možnost, da stvari tudi spreminjajo. Današnja konferenca je del te odgovornosti.«

Da vlaganja v zdravje niso zgolj strošek, temveč ustvarjajo tudi širšo družbeno in gospodarsko vrednost, kažejo konkretne raziskave, je še dejala Dragica Grilj in pri tem spomnila na raziskavo nemškega inštituta WifOR, o kateri smo avgusta poročali tudi v Delu, in ki je pokazala, da je vsak evro, vložen v inovativna zdravila v Sloveniji, po ocenah raziskovalcev prinesel približno 2,80 evra širših družbenih in gospodarskih koristi.

Vlaganje v zdravje torej ni zgolj vprašanje izdatkov, temveč tudi vrednosti, ki jo ustvarjamo za posameznika, gospodarstvo in celotno družbo, je še dejala in zaključila, da največji dosežek dolgožive družbe ne bo samo, da bomo življenju dodali leta, temveč da bomo letom dodali življenje.

Igor Zorko: Zdravje in varnost pri delu morata biti temelj dobrega poslovanja

Zdravje je naša skupna odgovornost ter eden naših temeljnih pogojev za razvoj družbe konkurenčnosti v Sloveniji je v nagovoru poudaril Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsednik sekcije eZdravje. Pomembno je, da vsa področja zdravja in zdravstva obravnavamo odgovorno in resno ter spomnil, da znotraj strateškega sveta za zdravje na GZS delujejo različni deležniki iz gospodarstva in strokovnega področja.

»Naš skupen cilj mora biti ohranitev visoke stopnje kakovosti sistema in storitev, tako na srednji kot na dolgi rok. Čas je, da se ne le poslušamo, ampak tudi slišimo in predvsem v naslednji fazi tudi kakovostno ukrepamo,« je dejal Igor Zorko. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ocenil je, da je slovenski zdravstveni sistem kakovosten in ima izjemen potencial, sooča pa se z visokimi stroški: »Zaposlenost v zdravstvu raste, obseg bolniških odsotnosti se povečuje, diagnostika je naprednejša, razvijajo se nova učinkovita zdravila in sodobne tehnologije, kar posledično zvišuje tudi stroške zdravljenja. Živimo dlje, kar je izreden dosežek, a hkrati pomeni, da potrebujemo več zdravstvene oskrbe,« je dejal Igor Zorko in poudaril, da je skupna dolžnost poskrbeti za obstoj, stabilnost in dolgoročno vzdržnost sistema.

Dejal je, da se v gospodarstvu teh izzivov dobro zavedajo. Zdravje in varnost pri delu morata biti temelj dobrega poslovanja vsakega uspešnega podjetja, vse to pa temelji na zaposlenih in stabilnih procesih v podjetjih, v katerih pa mora biti zdravje vedno na prvem mestu. »Če želimo ohraniti dostopnost in visoko raven zdravstvenega sistema za prihodnje generacije, se mora celotna družba na te izzive odzvati bolj učinkovito in odločno. Pri tem so ključni kazalniki in podatki. Podatke sicer kakovostno zbiramo, a jih v procesih vodenja in upravljanja s spremembami, tudi v zdravstvenem sistemu, preslabo uporabljamo. To se je pokazalo tudi v času epidemije zaradi koronavirusa. Povezati moramo moči. Naš skupen cilj mora biti ohranitev visoke stopnje kakovosti sistema in storitev, tako na srednji kot na dolgi rok. Čas je, da se ne le poslušamo, ampak tudi slišimo in predvsem v naslednji fazi tudi kakovostno ukrepamo.«

Minister Tadej Ostrc: Eden glavnih izzivov je ohranjanje delovne sposobnosti prebivalstva

Zdravje ni le strošek, ampak je naložba v ljudi, družbo in gospodarsko prihodnost države, je v uvodnem govoru poudaril minister za zdravje dr. Tadej Ostrc: »Vse bolj se zavedamo, da zdravje ni zgolj vprašanje zdravstvenega sistema, vpliva na kakovost življenja posameznika, na uspešnost gospodarstva, in tudi na dolgoročno vzdržnost javnih sistemov. Zato moramo poleg zdravljenja bolezni vedno več pozornosti nameniti tudi ohranjanju zdravja, preventivi in zgodnjemu ukrepanju.«

Minister dr. Tadej Ostrc je poudaril, da je cilj ministrstva za zdravje oblikovati zdravstveni sistem, ki bo človeka podpiral, da ostane aktiven, vključen, in varen na svojem delovnem mestu čim dlje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ne moremo si zatiskati oči, da je Slovenija ena najbolj starajočih se družb v EU, zato naraščajo kronične bolezni in nastajajo vse večji izzivi na trgu dela. Eden glavnih razvojnih izzivov je ohranjanje delovne sposobnosti prebivalstva, je poudaril dr. Ostrc: »Odgovori nanj zahtevajo tako sodelovanje zdravstvenega sistema delodajalcev, zavarovalnic, lokalnih skupnosti in tudi države.« Po njegovem mnenju sprejet zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni zgolj odgovor na posamezne organizacijske izzive zdravstvenega sistema, ampak je na nek način tudi zdravstveni zakon, za večjo dostopnost. Meni, da bo omogočil več možnosti za sodelovanje med zavodi, in zunanjimi izvajalci, predvsem tam, kjer primanjkuje kadra. Cilj ministrstva je, da razpoložljive kadrovske zmogljivosti čim bolj uporabijo tam, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo: »Cilj je bolje izkoristiti obstoječe kadrovske zmogljivosti, ker vemo, da jih na hitro ne moremo ustvariti, izboljšati dostopnost zdravstvene obravnave za paciente, ter predvsem skrajšati pot pacienta do zdravstvene storitve.«

Minister Ostrc je opozoril tudi na enega največjih izzivov sodobnih družb, to je dolgotrajni absentizem: »Odsotnost z dela zaradi bolezni postaja tudi breme za posameznika, za delodajalca, za zdravstveni sistem, in za širšo družbo.« V sodobnejšem pristopu, ki je tudi v ospredju sodobnih sistemov upravljanja delovne sposobnosti v Evropi in v državah, po katerih se Slovenija zgleduje, želijo na ministrstvu za zdravje postopoma preusmeriti razmišljanje od vprašanja, ali nekdo dela ali ne dela, k vprašanju, kaj posameznik ob svojem zdravstvenem stanju in starosti še zmore: »Tak pristop temelji na zgodnjem ukrepanju, na pravočasni zdravstveni rehabilitacijski podpori, prepoznavanju preostale delovne zmožnosti posameznika, ne pa nezmožnosti posameznika, ter tudi aktivnejšem vključevanju medicine dela. Spodbuja postopno in varno vračanje na delo, kadar zdravstveno stanje posameznika to omogoča.«

Minister Ostrc je poudaril, da je cilj ministrstva za zdravje oblikovati zdravstveni sistem, ki bo človeka podpiral, da ostane aktiven, vključen, in varen na svojem delovnem mestu čim dlje. » Potrebujemo sistem, ki bo posamezniku pomagal ohraniti dostojanstvo in delodajalcem zagotavljati večjo stabilnost v družbi, da bo omogočal boljšo izrabo tega človeškega potenciala, ki ga imamo na voljo.« Dodal je še: »Če želimo ohraniti konkurenčno gospodarstvo, vzdržno socialno državo in visoko kakovost življenja, ki jo trenutno imamo v Sloveniji in v Evropi, moramo zdravje postaviti med strateške razvojne prioritete Slovenije.«

Osrednja govornica, izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavila učinke bolezni na delovno zmožnost in izide na trgu dela.

Zdravje in delovna sposobnost

Rdeča nit prve okrogle mize je bila Zdravje in delovna sposobnost: sistemski odzivi na nove družbene izzive. Sogovorniki moderatorke Petre Juvančič, izvršne direktorice Združenja Manager, so bili minister za zdravje Tadej Ostrc, mag. Robert Ljoljo, generalni direktor ZZZS, izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ, mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta GZS za zdravje, ter Tomaž Erjavec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana.

Tema druge okrogle mize pa je bila Zdravje kot naložba: onkraj nadomestil in kratkoročnih stroškov. Gostje Petre Juvančič sobili Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil v Novartisu, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVA Osebna zavarovalnica, in izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Demenca nevidna epidemija dolgožive družbe

V drugem delu konference so udeleženci prisluhnili pogovoru o demenci kot nevidni epidemiji dolgožive družbe, o čemer se je doc. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., spec. psih., vodja Geronto-psihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, pogovarjala s predsednico Združenja Spominčica Štefanijo L. Zlobec.

Sledila je tretja okrogla miza na temo aktivnega življenja in kakovostne dolgoživosti. Sogovorniki moderatorke Tjaše Zajc, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju digitalnega zdravja in zagovornice pacientov, so bili dr. Željko Ćurić, dr. med., spec. psihiater, izr. prof. dr. Lucija Mulej, direktorica podjetja Budnjani, Budne rešitve, prof. dr. Uroš Ahčan, Juventina Clinic, dr. med., spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ter prof. dr. Tadej Strojnik, dr. med., specialist nevrokirurg iz Nevrokirurgije Strojnik.