Zdravniki in farmacevti z raziskovanjem nadgrajujejo klinično delo

Pomembno je, da zdravniki in farmacevti poleg dela z bolniki tudi raziskujejo. Tako lahko bolje opravljajo svoje delo in vplivajo na napredek na svojem področju, se strinjajo letošnji slovenski finalisti za nagrade International Medis Awards. To so dr. Klemen Dovč s področja pediatrije, dr. Peter Kopač s področja pulmologije in alergologije in dr. Matej Štuhec s področja farmacije.

Nagrade, ki so jih letos podelili že dvanajsto leto, so v družbi Medis ustanovili prav z namenom izpostaviti in nagraditi izstopajoče znanstvenoraziskovalne dosežke zdravnikov in farmacevtov iz enajstih držav srednje in vzhodne Evrope, ki ob kliničnem delu tudi raziskujejo. S slovenskimi finalisti smo se pogovarjali o raziskavah, ki so jih objavili v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah in so z njimi kandidirali za Medisove nagrade 2026.

Za uravnavanje sladkorne bolezni tehnologija ni dovolj

»V praksi opažamo, da bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo sistem avtomatiziranega dovajanja inzulina (AID), v povprečju dosegajo zelo dobre rezultate, a se ti med posamezniki tudi zelo razlikujejo. Razlike so tako, če gledamo posamezne države, kot tudi ožje, znotraj posameznega zdravstvenega centra.

Z raziskavo smo želeli dokazati, da je delovanje sicer tehnološko zmogljivega pripomočka odvisno tudi od uporabnika, njegovega znanja in načina uporabe. Pred obrokom namreč v sistem vpiše podatke o količini zaužitih ogljikovih hidratov, na podlagi tega nato medicinski pripomoček samodejno dovede ustrezno količino inzulina v telo.

V prejšnjih raziskavah smo že ugotovili, da odrasli, ki v sistem vnesejo manj ogljikovih hidratov, dosegajo boljše rezultate pri vodenju sladkorne bolezni kot tisti, ki jih vnesejo več. Pri otrocih pa takšne povezave ni opaziti. Izkaže se namreč, da umanjkanje vpisa zaužitih ogljikovih hidratov še ne pomeni, da jih otrok ni zaužil, ampak da jih je morda pozabil zabeležiti ali pa da tega ni storil natančno,« je izhodišče za raziskavo predstavil dr. Klemen Dovč, strokovnjak za pediatrično endokrinologijo s pediatrične klinike UKC Ljubljana in izredni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti.

Ideja študije je bila izmeriti povezavo med natančnostjo beleženja vnosa ogljikovih hidratov in urejenostjo sladkorne bolezni. Sodelovalo je približno 350 mladih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 iz Slovenije in Italije, starih do 21 let. Rezultati so potrdili, da imajo posamezniki, ki imajo pri beleženju velika nihanja – kar pomeni, da bodisi nimajo sistematično urejene prehrane bodisi so manj natančni pri vpisovanju podatkov –, pomembno slabše rezultate pri doseganju ciljne glukoze v primerjavi z drugimi.

Prav tako so se te razlike jasno pokazale pri opazovanju posameznika v določenem obdobju: »V dneh, ko je bila oseba pri vpisu podatkov bolj natančna, je imela manj nihanj ravni sladkorja kot v dneh, ko ni bila.«

Pod črto pomeni, da tehnologija – novo generacijo tega medicinskega pripomočka za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 v Sloveniji uporabljajo nekaj let, na trg pa že prihajata dva najsodobnejša – v tem konkretnem primeru pomaga, vendar le do mere, ko jo pravilno uporabljamo.

»Temelj uspešne uporabe medicinskega pripomočka je ustrezno izobraževanje. Potrebujemo sistematični program učenja tako o ustreznem sestavljanju obrokov kot o tem, kako medicinski pripomoček uporabljati in kako pravilno beležiti podatke ter zakaj je to pomembno.« Dovč je ugotovitve raziskovalne skupine ocenil kot zelo pomembne, študija bo tudi postala del mednarodnih smernic za klinično prakso mednarodnega združenja za diabetes pri otrocih in mladostnikih.

Poudarja pomembnost tega, da specialist ob svojem kliničnem delu tudi raziskuje, »brez tega ne more dobro opravljati kliničnega dela«. Motivira pa ga tudi to, da izsledki raziskav, ki jih delajo v timu, sčasoma postanejo del sodobne prakse in vplivajo na kakovost obravnave in s tem življenja sladkornih bolnikov.

Genetika v ozadju hudih alergijskih reakcij

Raziskovalna skupina, v kateri sodeluje dr. Peter Kopač, vodja alergološke enote na Univerzitetni kliniki Golnik in docent na medicinski fakulteti v Ljubljani, se je ukvarjala z genetiko anafilaksije. To je najhujša oblika alergijske reakcije – nenadna in lahko življenjsko ogrožajoča, saj v nekaj minutah prizadene dihanje, krvni obtok in celoten organizem.

»Zelo nas zanima, zakaj imajo nekateri zelo hude alergijske reakcije, medtem ko so pri drugih te bistveno blažje. Že v preteklih raziskavah smo ugotovili, da ima od 20 do 40 odstotkov ljudi, ki imajo najtežje oblike anafilaksije po piku ose ali čebele, gensko spremembo na mastocitu.

To so celice, odgovorne za nastanek anafilaksije. To nas je presenetilo, saj je prej veljalo, da se takšne reakcije zgodijo naključno. Tako smo z zadnjo raziskavo želeli ugotoviti, ali so te celice tudi pri pacientih s hudimi alergijskimi reakcijami po zdravilih drugačne kot pri tistih, ki takšnih reakcij nimajo,« je pojasnil Kopač.

V fokusu so imeli predvsem odziv na zdravila, pomembna za zdravljenje težkih revmatskih in onkoloških bolezni, ki že zaradi svoje zgradbe pogosteje sprožijo alergijsko reakcijo.

Študija je pokazala, da je lahko tudi huda oblika anafilaksije, sprožena z zdravili, povezana z gensko motnjo. Prav tako je novo spoznanje, da imajo bolniki s hudim alergijskim odzivom na strup žuželk drugačne genske spremembe mastocitov kot tisti, ki so imeli takšen odziv na zdravila. To pomeni, da so lahko različni sprožilci anafilaksije povezani z različnimi genskimi mehanizmi.

Rezultat raziskave je pomemben za klinično prakso, saj omogoča boljšo oceno tveganja pri bolnikih. Zdravniki lažje prepoznajo, kdo ima večjo verjetnost za hudo anafilaksijo na zdravila. Spoznanje je pomembno tudi z raziskovalnega vidika, saj prispeva k boljšemu razumevanju mehanizmov alergijskih reakcij.

»Potrditev vloge genske spremembe je prvi korak. V praksi lahko bolnike, ki so doživeli anafilaksijo, dodatno genetsko opredelimo in tako natančneje ocenimo tveganje za prihodnje reakcije. Na tej osnovi lahko zdravljenje prilagodimo, da je varnejše,« je opisal pristop k personalizirani medicini, temelječi na pacientovi genski zasnovi.

Zaradi anafilaksije vsako leto umreta dva človeka na milijon prebivalcev, v Sloveniji to pomeni štiri do pet ljudi. »Z boljšim razumevanjem mehanizmov in večjo ozaveščenostjo bi lahko del teh smrti preprečili. Vendar bo za spremembo klinične prakse potreben čas, saj moramo rezultate najprej potrditi v nadaljnjih študijah,« poudarja Kopač. Pričakuje, da bodo tovrstne raziskave v prihodnje vplivale tudi na smernice za obravnavo bolnikov z anafilaksijo.

Prav tako je poudaril pomen sodelovanja z dobro opremljenim laboratorijem za imunologijo in klinično genetiko ter podporo celotne klinike Golnik. Takšen raziskovalni uspeh je po njegovih besedah vedno rezultat usklajenega timskega sodelovanja – od bazičnih raziskovalcev in laboratorijskih strokovnjakov do kliničnih zdravnikov, ki skupaj povezujejo klinična opažanja z molekularnimi analizami.

»Gre za dolgotrajne in zahtevne projekte, tako časovno, finančno kot kadrovsko. Vedno obstaja možnost, da raziskava ne prinese jasnega preboja, zato je stabilno okolje za delo ključno,« pravi. Rezultat vsega timskega dela je, da so na tem področju primerljivi z vodilnimi centri v Evropi. Na vprašanje, kaj ga motivira za raziskovalno delo, odgovarja, da so to predvsem pacienti, ki imajo od takšnih raziskav tudi največjo korist.

»V ambulanti se pogosto srečujemo z vprašanji, na katera medicina še nima odgovorov. Zanima nas, zakaj imajo bolniki, ki so na prvi pogled podobni, tako različno močne alergijske reakcije. Ta raziskava nam je dala pomemben del odgovora.«

Vloga farmacevtov pri predpisovanju zdravil

Dr. Matej Štuhec je specialist klinične farmacije v Psihiatrični bolnišnici Ormož, deluje kot farmacevt svetovalec v ormoškem zdravstvenem domu in je izredni profesor klinične farmacije in farmakologije na mariborski medicinski fakulteti, predava pa tudi na fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Poleg tega se posveča raziskovalni dejavnosti, predvsem vezano na delovanje ambulante kliničnega farmacevta v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V zadnjem desetletju je imel ključno vlogo pri napredku klinične farmacevtske prakse v Sloveniji, zaradi svojih prispevkov k raziskavam na področju klinične farmacije in implementacije v zdravstveni sistem je tudi mednarodno priznan.

»Ambulante kliničnega farmacevta v zdravstvenih domovih so bile v zdravstveni sistem vpeljane leta 2017, naše pristojnosti pa so omejene na delo s pacienti, ki jih k nam napotijo osebni zdravniki z namenom optimizacije zdravljenja z zdravili, ki vodi do boljše kakovosti življenja. Napišemo izvide, svetujemo zdravniku glede zdravil, nimamo pa pooblastila, da bi jih tudi predpisali,« je povedal Štuhec.

To zadnje bi bila po njegovi oceni naslednja stopnja razvoja ambulant kliničnih farmacevtov in bilo bi smotrno tako za bolnike kot družinske zdravnike. Z raziskavo so želeli preveriti, kaj bi to prineslo v praksi. 

V raziskavi, ki je potekala kot pilotna študija v slovenskih zdravstvenih domovih in jo je pod njegovim vodstvom izvedla skupna raziskovalna skupina iz klinične farmacije in družinske medicine pod okriljem obeh medicinskih fakultet v Sloveniji ter republiškega strokovnega kolegija za družinsko medicino in lekarniške zbornice, so preučevali vpliv predpisovanja zdravil kliničnih farmacevtov, vse pa na podlagi pooblastila bolnikovega osebnega zdravnika.

Klinični farmacevti so ocenili zdravila pacientov, predpisali ali spremenili terapije v sodelovanju z zdravniki družinske medicine in spremljali bolnike celotno obdobje študije, ki je trajala pol leta. Vključenih je bilo 119 bolnikov s povprečno starostjo 72 let in z že postavljenimi diagnozami. »Določili smo deset kliničnih stanj, za katera je klinični farmacevt zdravila tudi predpisoval.

To so bila zdravila za zdravljenje diabetesa, krvnega tlaka, holesterola, astme, antidepresivi, prilagajali smo odmerke zdravil glede na stanje ledvic in jeter pri pacientu, zdravila tudi ukinjali, če smo ocenili, da ne prispevajo k zdravljenju,« je opisal.

Rezultati so pokazali pomembno izboljšanje kliničnih izidov, zelo se je povečala kakovost življenja pacientov, prav tako se je izboljšal potek obravnave. »Študija je potrdila smotrnost povečanja pooblastil kliničnim farmacevtom z ustreznimi kompetencami (teh je zdaj po njegovih besedah v Sloveniji 60). Dokazali smo tudi, da bi bil takšen način dela varen in učinkovitejši od zdajšnjega sistema. Predpisovanje farmacevtov je bilo kakovostno in varno,« je dejal Štuhec, ki pričakuje prenos v prakso, kar že poznajo predvsem v anglosaškem svetu.

Prav napredek, uvajanje novih storitev, ki privedejo k optimizaciji zdravljenja pacientov v Sloveniji, je njegov glavni motiv, da malodane ves svoj prosti čas namenja raziskovalnemu delu, izsledki katerega se nato tudi prenesejo v prakso.