»To je tisti vau učinek. Takrat jih več kot 90 % reče da« (video)

Oglejte si, kako poteka pot do novega nasmeha in zakaj ta prvi vau trenutek za mnoge pomeni začetek spremembe:

Si predstavljate, da bi lahko na pregledu pri zobozdravniku videli svojo prihodnost? Zveni kot del scenarija za kakšen znanstvenofantastični film, vendar prav takšno izkušnjo pacient doživi že na prvem diagnostičnem pregledu v kliniki Ortoimplant DENTAL SPA v Zagrebu, kjer so postali eden boljših strokovnjakov za zdravljenje brezzobosti v širši regiji.

Napredne digitalne tehnologije danes omogočajo, da imate kot pacient že od prvega trenutka jasen pregled nad potekom »preobrazbe« svojega nasmeha. Strokovnjakom zagotavljajo izjemno natančnost na vsakem koraku, zato lahko zdravljenje načrtujejo do podrobnosti, vi pa lahko že vnaprej vidite končni rezultat. »S pomočjo digitalnih tehnologij nič ni prepuščeno naključju. Z njihovo pomočjo danes načrtujemo prav vse, tako da je vse predvidljivo, pacientu pa je vse veliko prijetnejše in hitrejše,« pojasnjuje dr. Martin Trampuš, najmlajši član ekipe klinike, znane po tem, da ob vsakem novem koraku ponuja sodobne in pacientu prijazne rešitve.

Fotografiranje je prvi korak k individualno prilagojenemu načrtu zdravljenja. FOTO: Jože Suhadolnik

Prvi korak: fotografiranje s fotoaparatom

Pomemben del načrtovanja zdravljenja brezzobosti je natančno fotografiranje s fotoaparatom, s katerim ekipa pridobi visokoločljivostni prikaz obraza in nasmeha. Fotografije imajo pomembno vlogo pri nadaljnjem načrtovanju, saj strokovnjakom omogočajo natančen vpogled v obrazne poteze, razmerja in nasmeh. Na tej osnovi lahko terapijo prilagodijo tako funkcionalno kot estetsko in jo uskladijo z željami pacienta. »Ko ugotovimo, kakšne so želje pacienta, ga fotografiramo s fotoaparatom, da dobimo HD-prikaz, ki ga lahko uporabimo v programu za nadaljnje načrtovanje funkcionalnih ali estetskih zahtev,« pojasnjuje dr. Martin Trampuš.

Naslednji korak je intraoralno skeniranje, s katerim ekipa ustvari natančen digitalni odtis trenutnega stanja v ustih. Ta se nato poveže z diagnostičnimi posnetki, pridobljenimi s CBCT-napravo, in fotografijami obraza. Tako nastane celovit 3D-prikaz čeljusti, zobnih struktur, mehkih tkiv in obraza, na katerem pacient na zaslonu vidi svojo digitalno podobo z načrtovanim novim nasmehom.

»Ko se to dvoje združi in jasno prikaže pacientu, naš tehnik uredi vse do najmanjših podrobnosti,« dodaja sogovornik.

Natančna diagnostika s CBCT-tehnologijo je temelj za varno in predvidljivo terapijo. FOTO: Jože Suhadolnik

Takšna vizualizacija ima veliko vrednost pri pripravi terapije, saj pacient ne gleda abstraktnega načrta, temveč sebe v prihodnosti. Vidi, kako bi lahko novi zobje spremenili njegov nasmeh, obraz in izraz, zdravnik in tehnik pa na tej osnovi natančno vesta, kakšen rezultat želijo doseči. »Če pacient vidi, kaj želi, potem tudi jaz vem, kaj želi, in to lahko ustvarim. Od trenutka, ko pacient reče, da je to to, se dizajn ne spremeni. Vse ostane enako,« poudarja dr. Trampuš.

In prav ta realni prikaz pacientove prihodnosti v njem vzbudi tisti vau učinek in, kot potrjuje tudi dr. Trampuš, takrat le redki zavrnejo nadaljnje zdravljenje. Pot je jasna, želja se poveča. Pacient končno vidi luč na koncu tunela in dobi potrditev, da se mu ne glede na težave, zaradi katerih je prišel, obeta lep in funkcionalen nasmeh. »Umetna inteligenca nam danes omogoča marsikaj, vendar je pomembno, da znamo z njo ravnati in da pacientu pokažemo vse. V 90 % primerov pacienti rečejo: "Da, to je to, kar želim." In od tega trenutka naprej lahko nadaljujemo.«

Fotografiranje in 3D-skeniranje ustvarita osnovo za individualno prilagojen načrt zdravljenja. FOTO: Jože Suhadolnik

Od začasne rešitve do končnega nasmeha

Ko pacient potrdi digitalni načrt, ta postane izhodišče za vse nadaljnje korake zdravljenja. Ključno je, da se zasnova ohrani skozi celoten proces in dosledno prenese v izvedbo. Pacient tako že v zgodnji fazi dobi jasno predstavo, kako bo videti njegov nasmeh in kako bo deloval v vsakdanjem življenju.

»Končni rezultat je pravzaprav enak začasnemu, ker so začasni zobje narejeni glede na to, kar želimo v prihodnosti. Seveda lahko vedno naredimo kakšne spremembe, vse glede na pacientove želje, vendar morajo biti tudi funkcionalne,« pojasnjuje dr. Trampuš.

Začasna rešitev ima zato pomembno vlogo, saj pacient z njo preveri ugriz, govor in občutek v ustih, hkrati pa vidi, kako se novi nasmeh ujema z njegovim obrazom. Ekipa lahko na tej točki opravi manjše prilagoditve in tako še dodatno izpopolni končni rezultat.

Takšen pristop pride še posebej do izraza pri zahtevnejših kirurških in implantoloških posegih, pri katerih je natančno načrtovanje ključnega pomena. S pomočjo digitalnih orodij lahko strokovnjaki natančno določijo položaj implantatov, ocenijo stanje kosti in terapijo prilagodijo posameznemu pacientu.

Pacient na zaslonu vidi svojo digitalno podobo z načrtovanim novim nasmehom. FOTO: Jože Suhadolnik

»Pri zahtevnih posegih nam digitalna tehnologija omogoča, da smo predvidljivi, da ni napak in da je vse natančno do mikrona. Zelo pomembno za pacienta je tudi to, da lahko danes v določenih primerih odide takoj z zobom, ker je ta pripravljen, še preden je implantat v ustih,« poudarja sogovornik.

Za pacienta to pomeni krajšo pot do novega nasmeha in manj negotovosti med posameznimi fazami zdravljenja. Vse poteka usklajeno, z jasnim ciljem, ki ga je videl že na začetku.

Takšen rezultat pa ni odvisen le od tehnologije, temveč tudi od usklajenega dela celotne ekipe. V Ortoimplantu DENTAL SPA zato posebno pozornost namenjajo komunikaciji med zdravnikom, zobnim tehnikom in drugimi sodelavci.

»Pomembno je, da vsi vedo vse. Ne sme se zgoditi, da ena oseba ve za pacienta, druga pa ne. Smo ena majhna družina in imamo veliko interakcije,« še dodaja dr. Martin Trampuš.

Pogled od znotraj: kako razmišlja mlajša generacija

dr. Martin Trampuš FOTO: Jože Suhadolnik

Kako takšen način dela nastaja v praksi in kaj pomeni za vsakodnevno delo v kliniki, pa razkriva tudi osebni pogled dr. Martina Trampuša. Z njim smo se pogovarjali o njegovi vlogi, izkušnjah in razvoju stroke.

Kako ste po diplomi začeli oblikovati svojo vlogo v ekipi Ortoimplant DENTAL SPA?

Rekel bi, da sem prinesel nekakšno osvežitev in novo željo, saj imaš, ko si mlajši, večji zagon in večji fokus. Preprosto želiš narediti tudi vse tisto, za kar ti rečejo, da ne moreš. Seveda je vse to proces učenja, vendar bi rekel, da sem prinesel osvežitev in napredek, s tem pa tudi nove poglede in večjo uspešnost.

Katere novosti ste uvedli, odkar ste se pridružili ekipi?

Odkar sem diplomiral in se uradno pridružil ekipi, sem vpeljal program Smile Cloud, ki omogoča prekrivanje digitalnih dizajnov. Uvedel sem tudi drugačen način komunikacije znotraj klinike. Skupaj z očetom sva uvedla intraoralno skeniranje in bolj predvidljiv pristop k pacientu. To je po mojem mnenju začetek nečesa preprostega in predvidljivega, kar pacienti tudi želijo.

Kako pa ekipa in pacienti sprejemajo te spremembe?

Celotna ekipa in pacienti vse predloge sprejemajo zelo odprto, z odprtimi rokami, in želijo slišati novosti. Vsi smo na koncu odprti za spremembe, seveda pa mora obstajati nekaj skepticizma. Dokler se spoštujejo pravila biologije in človeške komunikacije, vse deluje brez težav.

S kakšnimi izzivi se srečujete pri vsakodnevnem delu?

Izzivi, s katerimi se vsak dan srečujem v kliniki, so novosti. Tehnologija napreduje vsak dan, vendar ne bi rekel, da gre samo za tehnološke novosti, temveč tudi za nove težave pacientov. Prihajajo pacienti z novimi težavami, težavami današnjega časa. Največja težava je slabo stanje po prejšnjem zdravljenju ali operaciji. In to se zelo pogosto dogaja. Tako da smo postali eden od referenčnih centrov za popravljanje napak. To je velik problem današnjega časa in nekaj, kar se bo sčasoma popravilo, ko bomo vsi napredovali.

Natančen zajem obraza omogoča, da končni rezultat deluje naravno in skladno s pacientom. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako pa obravnavate težje primere? Je to za vas pozitiven izziv?

To je zame zagotovo pozitiven izziv. Absolutno se veselim vsakega težjega primera, veselim se končnega rezultata, nasmeha pacienta in njegovega notranjega miru. Ko vem, da je pacient prišel v strahu in slabem psihofizičnem stanju, z naše klinike pa odhaja nasmejan in reče: »Hvala vam, se vidimo kmalu,« ni lepšega občutka. Pomembno mi je tudi, da vem, da ga bom videl čez leto dni in da bo vse v redu tudi čez pet ali deset let.

Na kateri dosežek ste v tem času najbolj ponosni?

Dosežek, na katerega sem najbolj ponosen, je izboljšanje komunikacije. Ko govorim o komunikaciji, mislim predvsem na prenos dizajna. Lahko naredim nekaj, kar naš oblikovalec popravi, nato mi to vrne in jaz spet prilagodim. Tako proces poteka v obe smeri in dobimo rešitev brez napak. Skratka, najbolj ponosen sem na to, da smo zmanjšali možnost napak.

Kako pomembno je za vas dodatno izobraževanje?

Stomatologija, še posebej kirurgija, parodontologija oziroma parodontalna kirurgija in protetika, zajema mikrospecializacije, pri katerih se učenje nikoli ne konča. To mi bo vedno dajalo zagon in me gnalo naprej. Prav zato sem zaključil tečaj v Italiji in masterclass o atrofičnih čeljustih ter njihovi rehabilitaciji z zigomatičnimi implantati. Zanimajo me drugačni, novi pristopi, nove tehnologije in kompleksnejši primeri. Naprej pa me čaka Brazilija.

Kaj vas čaka v Braziliji?

Specializacija iz maksilofacialne kirurgije.

Kaj ste na novih izobraževanjih izvedeli o tem, kam gre stroka? Katere novosti nas čakajo?

Rekel bi, da je največja novost v stroki interdisciplinarnost. Torej usklajevanje ortodontije s kirurgijo, protetiko in manjšo kirurgijo glave in vratu. Ne bi rekel, da stomatologija napreduje predvsem v smislu estetike, saj smo tu že dosegli zelo visoko raven, ampak v smeri poenostavljenih rešitev za paciente, pri katerih nekateri ne vidijo izhoda. Mi ga vidimo in ga želimo poiskati z vseh zornih kotov. Ko pacient pride, ga želimo pogledati od glave do pet in videti, kako mu lahko najbolje pomagamo.

Usklajeno sodelovanje zdravnika in zobnega tehnika zmanjšuje možnost napak. FOTO: Jože Suhadolnik

Kakšne načrte imate v kliniki za prihodnja leta?

Verjamem, da se bomo v desetih ali dvajsetih letih razvili, ne nujno v kvantitativno večjo, ampak v kakovostno še večjo kliniko. Zagotovo bomo uvedli nove dejavnosti, kot so otorinolaringologija, maksilofacialna kirurgija in podobno. To so področja, ki lahko ljudem dodatno pomagajo. Če na primer pride oseba, pri kateri je indiciran zigomatični implantat, sinus pa ni čist in ga je treba očistiti, je potreben otorinolaringološki poseg. Če pride oseba z zelo izrazito mandibulo, progenijo ali slabim ugrizom, ki ga ni mogoče popraviti drugače kot kirurško, je potrebna maksilofacialna oziroma ortognatska kirurgija. Verjamem, da bomo postali še bolj multidisciplinarni, kot smo že.

Je lažje biti zobozdravnik, če imate zobozdravstvo v krvi?

Zagotovo ni lažje, vendar ti daje večjo željo. Ni lažje, ker moraš zapolniti velike čevlje, pričakovanja so velika in moraš jih doseči. Ponosen si, ko ti to uspe, in ponosen si, ko ti uspe narediti nekaj, pri čemer je tudi oče morda sprva malo skeptičen, potem pa reče: »Poskusi.« In ti uspe. Mislim, da je to ena od težjih stvari, vendar izvedljiva. Dovolj sta želja in volja.

Največja prednost tega, da imam stomatologijo, kot bi rekel, v krvi, je prav to, da je moj oče moj mentor. Lahko mi pokaže stvari, pri katerih se zataknem, in me vodi. Ne potrebujem kirurške šablone. Potrebujem razmišljanje. To je tisto, kar cenim v tej stroki, kreativnost na splošno in konkretno očetovo kreativnost. To ni pristop: »Poglej program.« Gre bolj za: »Znajdi se, počasi.« To je definitivno velika prednost.

Je strog mentor?

Relativno strog, vendar nikoli brez razloga. Vedno ima prav in vedno je strog toliko, kot mora biti.

Mentorstvo in sodelovanje med očetom in sinom ustvarjata zanesljiv strokovni temelj. FOTO: Jože Suhadolnik

Naročnik oglasne vsebine je Ortoimplant DENTAL SPA

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.