Kandidat za Delovo osebnost leta 2014: prof. dr. Matjaž Bunc

Človeško srce je neverjetno vzdržljivo. Pri 60-letniku ima za seboj že 2,2 milijarde, pri 80-letniku pa skoraj tri milijarde utripov. A je kljub temu srce pri mnogih še v odlični kondiciji, zaradi obrabe ali vnetja pa začnejo pešati njegove zaklopke ali pa se zožujejo žile, ki vodijo v srce. Včeraj še aktiven in v odlični kondiciji dobi človek v kratkem težko sapo, vsak najmanjši vzpon pomeni zanj velik napor, noge mu otekajo, postaja vse bolj utrujen.

»Včasih so rekli: Človek je star, ni mu pomoči. Zdaj pa mu lahko pomagamo,« pove prof. dr. Matjaž Bunc, zdravnik kardiolog, vodja oddelka za pridobljene strukturne bolezni srca na Interni kliniki UKC Ljubljana. Na kardiologiji s perkutanimi posegi rešijo ali izboljšajo življenje 5000 bolnikom na leto, kar 650 je opravil poseg na žilah ali v srcu sogovornik osebno.

S 650 posegi na leto je 45-letni dr. Matjaž Bunc eden najizkušenejših intervencijskih kardiologov v Sloveniji in širši regiji. »V ZDA, ki jo vedno dajemo za zgled učinkovitosti, opravi povprečen ameriški intervencijski kardiolog 120 posegov na leto. Pri nas se zgodi, da kak vikend naredim tudi do 30 posegov. Kako bi lahko bili še bolj učinkoviti?« sprašuje. Od izkušenosti in spretnosti zdravnika je odvisen uspeh.

Dr. Bunc ima v seriji bolnikov na Hrvaškem, kjer tamkajšnje zdravnike uči zamenjave aortne zaklopke, 100-odstotno uspešnost. V Ljubljani pa zaradi raznolikosti in starosti bolnikov (bolniki imajo v povprečju 84,5 leta) imajo 6-odstotno smrtnost v 30 dneh po operaciji. »Po tem kriteriju smo primerljivi z najboljšimi bolnišnicami v Evropi,« pove.

Dr. Matjaž Bunc je zdravnik, ki je leta 2009 v Sloveniji začel zamenjevati aortne zaklopke na perkutani način, torej brez prave operacije, skozi dimeljsko žilo, in je še danes edini pri nas, ki to dela. Od takrat je tako vstavil že 165 srčnih zaklopk. Po številu zamenjanih srčnih zaklopk na prebivalca je Slovenija v družbi petih najuspešnejših držav v Evropi – poleg Nemčije, Nizozemske, Italije in Francije. »Prej čisto izmučeni bolniki lahko spet skrbijo sami zase, hodijo na sprehode in izlete.«

Tovrstni posegi vse bolj zamenjujejo klasične kirurške operacije na odprtem srcu. Kardiolog vstopi v glavno žilo aorto skozi dimlje s cevko, s katero potuje vse do srca. Na mestu stare, obrabljene zaklopke namesti novo (narejena je iz posebnega medicinskega materiala nitinol in prašičjega osrčnika), žilno vodilo potegne iz žile na nogi in poseg je končan. Po letu 2009 je uvedel v UKC še tri nove metode, vse potekajo na opisani način skozi dimlje ali izjemoma skozi prsni koš. Opravi jih v katetrskem laboratoriju, ki ga vodi primarij Darko Zorman, in v novi hibridni operacijski dvorani UKC. »Najtežja je tehnika retrogardnega pristopa za odpravo dolgoročnih zapor koronarnih žil. Niti v takih centrih, kot je v Hamburgu, kjer sem se novih tehnik učil, tega ne izvajajo, v Ljubljani pa smo jo letos izvedli že 30-krat,« pove. Te tehnike uči zdaj on kolege tudi v Hamburgu. Spomladi bo dr. Bunc – s tem pa Slovenija – vključen v še en popolnoma nov program – program zamenjave mitralne zaklopke v srcu. Poleg UKC Ljubljana bodo ta poseg opravljale samo izbrane bolnišnice v Zurichu, tri v Nemčiji in na Nizozemskem.

Absurdno pri tem je, da poteka delo dr. Bunca v mizernih razmerah. Rentgenskima aparatoma, brez katerih njegovo delo ni možno, se je že zdavnaj iztekel rok uporabe. Večkrat se pokvarita, o čemer smo že pisali. UKC bi potreboval za novega 700.000 evrov.