Po poklicu je plastični kirurg, a to ne pomeni, da popravlja ustnice ali povečuje prsi. Ne, nikakor. Njegovo poslanstvo je, da oskrbuje opekline in okončine, če ni druge možnosti, celo amputira roke ali noge, samo da reši preostalo telo. Poleg tega zna še nekaj: poimenovati stvari s pravim imenom.

Spoznali smo ga lani v intervjuju za Sobotno prilogo, letošnje leto pa ostaja v spominu, ker je Tom Potokar obiskal Slovenijo. Z nastopom v Cankarjevem domu in več intervjuji je iz prve roke predstavil dogajanje v Gazi. Tam je bil že šestnajstkrat, dvakrat po 7. oktobru 2023, ko je izraelska vojska krenila v popolno uničenje palestinske enklave.

Zanj ni dvoma. Dogajanje v Gazi je poimenoval klavnica, prav tako je brez težav ravnanje Izraela označil za genocid.

Na lastne oči je videl, kako izraelska vojska načrtno uničuje soseske, nato pa na opustošeno ozemlje pripelje ogromne stroje, da do tal porušijo stavbo za stavbo, da tam palestinsko življenje ne bi bilo več mogoče. Ljudje se nimajo kam vrniti, ne pomagajo jim niti prazne parcele, saj so mnogi bivali v večnadstropnih stavbah (čigav je torej tisti prazen kos zemlje?). Nikjer več ni bolnišnic, šol, lekarn in druge civilne infrastrukture, ki jo potrebuje vsaka skupnost. »Zato je to genocid,« pravi.

V Izraelu trdijo, da je gromozansko uničenje neizogibno, ker naj bi se Hamasovi pripadniki skrivali v bolnišnicah in šolah. Toda ta razlaga ga ni prepričala. »Gaza je majhno območje z gosto poselitvijo, zato si po vsej verjetnosti vedno blizu uporniškega vojaka. Ampak osebno nisem videl nobenega Hamasovega borca, ki bi se skrival v bolnišnici,« je dejal. »Sploh ne vem, kje se skrivajo, niti to ni moja stvar. Tam sem, da zdravim ranjence, kdorkoli že so. A glede na to, kakšno območje je Gaza, se gotovo skrivajo v podzemnih predorih, tako kot so se tam skrivali vietnamski uporniki. To ni nič novega. Ko ljudje nimajo ničesar več, se branijo z omejenimi sredstvi.«

Izraelska vojska se rada hvali, da ima najboljšo opremo na svetu. To je dokazala, ko je s popolno natančnostjo in učinkovitostjo odstranjevala iranske generale sredi Teherana v njihovih dnevnih sobah, pri čemer je pustila za seboj samo eno luknjo v zidu. In prav ta vojska ne zna izslediti Hamasovih borcev, ne da bi porušila še kakšno stolpnico in ubila več deset nedolžnih ljudi. »Vse to je dokaz, da obračun s Hamasom ni bil pravi cilj,« je poudaril.

Rojen je bil v Veliki Britaniji in tam odraščal, po očetovi strani ima slovenski priimek. Po mami je Anglež, z ženo živi v Franciji, zato se še najraje predstavi kot Evropejec. Kljub vsemu je na Slovenijo precej navezan, večkrat pride na obisk, naslednjič bo spet januarja, obžaluje samo, da ga oče ni naučil slovensko.

Kot plastični kirurg je videl vsa peklenska območja; v Bosni in Hercegovini, Iraku, Jemnu, Sudanu, Ruandi, Afganistanu ... Bil je tudi med prvimi, ki so spomladi leta 2022 vstopili v ukrajinsko mesto Buča, potem ko so ruski vojaki pustili za seboj številne ubite civiliste, ki so usmrčeni ležali po ulicah in domačih vrtovih.

Med obiskom Slovenije je poudaril še nekaj: na vojnih območjih niso junaki samo zdravniki, temveč predvsem medicinske sestre. Opozoril je na kruto dejstvo, da so med žrtvami večkrat tudi zdravniški delavci in njihovi sorodniki. »Težko je gledati lokalne sodelavce, ko prejmejo sporočilo, da je bil ubit njihov družinski član. A kljub vsej žalosti so naslednji dan spet na delovnem mestu. Največja tragedija je, da je smrt v Gazi tako vsesplošna.«