Čez dva tedna bo zasijala letošnja Delova podjetniška zvezda
Podelitev prestižnega kipca 8. novembra na Brdu pri Kranju favoritu med desetimi nominiranimi podjetji
Odpri galerijo
Strokovna komisija pri svojem delu ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med desetimi odličnimi podjetji. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Izbor letošnjih Delovih podjetniških zvezd se približuje vrhuncu, saj je do podelitve prestižnega kipca – letos že drugič zapored – le še dva tedna. V končni izbor se je uvrstilo deset podjetij iz različnih panog, ki so leta 2017 ustvarila skoraj 98 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, skoraj 15 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in malo manj kot 9,5 milijona evrov čistega dobička.
Strokovna komisija je že opravila svoje delo, saj je po podrobni analizi nominiranih podjetij izbrala zmagovalca, ki bo na velikem gala dogodku 8. novembra na Brdu pri Kranju prejel prestižni kipec. Lani je kipec prejelo trboveljsko podjetje Dewesoft. Na prireditvi bomo posebno priznanje podelili tudi enemu izmed nominiranih podjetij, ki so ga za svojo zvezdo v okviru tritedenskega glasovanja izbrali bralci. Lani so bralci izbrali podjetje I. H. S., industrijski manipulacijski sistemi, iz Krškega.
Strokovna komisija ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med desetimi odličnimi podjetji, ki se dobro zavedajo, da so kadri ključni za uspeh podjetja. Nominirana podjetja – Acies Bio, D.Labs, Labena, MI Elektronika, Mineralka, Pipistrel, Polycom Škofja Loka, Resalta, Solis Straža in Vasco – je uredništvo medijske hiše Delo izbralo tudi na podlagi podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). To so uspešna mala in srednja podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 35.000 evrov. Vse prispevke o podjetjih lahko preberete tudi na naši spletni strani https://www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde
V strokovni komisiji, ki je med nominiranimi podjetji izbrala dobitnika prestižnega kipca, so Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, Andrej Orožen, direktor Dewesofta in lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Valerij Arakelov, direktor Rimskih term, Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in predstavniki uredništva. Kot med drugim pravi predsednik strokovne komisije Stojan Petrič, je vsak podjetnik spoštovanja vreden, če dobro dela, ima pogum razviti produkt ali storitev za trg in je pripravljen prevzeti breme samostojnosti v vseh funkcijah svojega podjetja. Komu to uspeva najbolje, pa pokažejo prav Delove podjetniške zvezde.
Rdeča nit letošnjih zvezd so kadri, zato spomnimo, s kakšnimi izzivi se srečujejo nominirana podjetja. Podjetje Acies Bio, ki je kot startup začelo pred 12 leti s štirimi zaposlenimi, ima že 37 zaposlenih. S potencialnimi zaposlenimi pridejo v stik že med njihovim študijem. Aktivna povezava z akademskim svetom je zanje zelo pomembna pri iskanju bodočih kadrov. V D.Labsu zaposlujejo 80 sodelavcev. Formalna izobrazba je v njihovem segmentu malo manj pomembna, saj je znanje, ki ga potrebujejo, zelo specifično in je lahko tudi hitreje usvojljivo, če je le človek pripravljen investirati svoj čas v učenje. A najviše na lestvici kriterijev za zaposlitev je, da se oseba značajsko ujame z bodočimi sodelavci in da je podjetniško naravnana.
V Labeni z 28 zaposlenimi poudarjajo, da brez vrhunskih izobraženih kadrov ni mogoče narediti preboja, na daljši rok celo obstanek ni mogoč. Zato je vlaganje v izobraževanje po pomembnosti postavljeno takoj ob bok vlaganju v raziskave in razvoj ter predstavlja enega od stebrov stabilnosti, uspešnosti in prilagodljivosti podjetja. Nadarjene kadre poskušajo pridobiti prek spletnih portalov, partnerskih projektov z univerzami po svetu pa tudi po priporočilih. V MI Elektronika imajo 44 zaposlenih in nekaj študentov, pri čemer načrtujejo, da bo število zaposlenih še raslo. V podjetju redno spremljajo razvoj stroke in zatem z internim izobraževanjem zaposlenih zagotavljajo, da se znanje širi po podjetju. V Mineralki z 90 zaposlenimi v Cerknici in avstrijski podružnici se nenehno izobražujejo. Zaposleni imajo proste roke pri delu in tako v podjetju nimajo norm, čeprav so proizvodno podjetje. Ljudje se sami organizirajo in vedo, kdaj se mudi.
V ajdovskem Pipistrelu pravijo, da težav s kadri nimajo, saj so zanimivi za mlade z idejami, ki želijo iz sebe nekaj narediti in nočejo zapraviti mladosti v velikih kolosih s številnimi ravnmi odločanja. V Ajdovščino se na delo vozi veliko Italijanov, sem so se preselili tudi iz Švice, Nemčije, Kanade, Norveške in Srbije. V Polycomu Škofja loka se zaradi avtomatizacije in digitalizacije, ki so jo začeli uvajati že pred desetimi leti, število zaposlenih ne zmanjšuje, nasprotno, od leta 2014 se je povečalo za sto, predvsem na račun novih kupcev. V svojih kadrih vidijo največjo konkurenčno prednost, a obenem zaradi njihovega pomanjkanja tudi največje tveganje, zato veliko vlagajo v štipendiranje, vključeni so v sistem vajeništva, v navezi pa so tudi s fakultetami.
V Resalti imajo 56 zaposlenih. Dobri inženirji želijo delati zanje, ker so znani po tem, da vseskozi razvijajo nove rešitve in uporabljajo nove tehnologije. Imajo zelo dobre povezave s strojno in elektrotehniško fakulteto, da prepoznajo najboljše študente in jim dajo možnost sodelovanja v projektih ter jih potem tudi zaposlijo. V Solisu Straža se je število zaposlenih v dveh letih povečalo s sedem na 20, iščejo pa že nove ljudi. V podjetju vlagajo v izobraževanje tujih jezikov in imajo izobraževanja ob prejetju nove tehnologije. Kadre iščejo na različne načine, med drugim po priporočilih. Delavce nagrajujejo glede na uspešnost, bonusi pa so različni. V Vascu nenehno vlagajo v zaposlene, veliko imajo tudi internega izobraževanja. V podjetju ne poznajo nobenih rokov, razen zakonskih, zato svojih zaposlenih nikoli ne priganjajo.
Pred večerno podelitvijo prestižnega kipca bo na Brdu pri Kranju potekalo seminarsko vozlišče Posel – zgodba človeškega kapitala, na katerem bomo povezali teme pomembnosti človeškega kapitala, smisla in cilja podjetništva ter vpeljevanja novih poslovnih modelov, ki jih zahteva četrta industrijska revolucija.
Strokovna komisija je že opravila svoje delo, saj je po podrobni analizi nominiranih podjetij izbrala zmagovalca, ki bo na velikem gala dogodku 8. novembra na Brdu pri Kranju prejel prestižni kipec. Lani je kipec prejelo trboveljsko podjetje Dewesoft. Na prireditvi bomo posebno priznanje podelili tudi enemu izmed nominiranih podjetij, ki so ga za svojo zvezdo v okviru tritedenskega glasovanja izbrali bralci. Lani so bralci izbrali podjetje I. H. S., industrijski manipulacijski sistemi, iz Krškega.
Deset nominirancev za prestižni kipec
Strokovna komisija ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med desetimi odličnimi podjetji, ki se dobro zavedajo, da so kadri ključni za uspeh podjetja. Nominirana podjetja – Acies Bio, D.Labs, Labena, MI Elektronika, Mineralka, Pipistrel, Polycom Škofja Loka, Resalta, Solis Straža in Vasco – je uredništvo medijske hiše Delo izbralo tudi na podlagi podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). To so uspešna mala in srednja podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 35.000 evrov. Vse prispevke o podjetjih lahko preberete tudi na naši spletni strani https://www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde
V strokovni komisiji, ki je med nominiranimi podjetji izbrala dobitnika prestižnega kipca, so Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, Andrej Orožen, direktor Dewesofta in lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Valerij Arakelov, direktor Rimskih term, Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in predstavniki uredništva. Kot med drugim pravi predsednik strokovne komisije Stojan Petrič, je vsak podjetnik spoštovanja vreden, če dobro dela, ima pogum razviti produkt ali storitev za trg in je pripravljen prevzeti breme samostojnosti v vseh funkcijah svojega podjetja. Komu to uspeva najbolje, pa pokažejo prav Delove podjetniške zvezde.
Kadri ključ do uspeha
Rdeča nit letošnjih zvezd so kadri, zato spomnimo, s kakšnimi izzivi se srečujejo nominirana podjetja. Podjetje Acies Bio, ki je kot startup začelo pred 12 leti s štirimi zaposlenimi, ima že 37 zaposlenih. S potencialnimi zaposlenimi pridejo v stik že med njihovim študijem. Aktivna povezava z akademskim svetom je zanje zelo pomembna pri iskanju bodočih kadrov. V D.Labsu zaposlujejo 80 sodelavcev. Formalna izobrazba je v njihovem segmentu malo manj pomembna, saj je znanje, ki ga potrebujejo, zelo specifično in je lahko tudi hitreje usvojljivo, če je le človek pripravljen investirati svoj čas v učenje. A najviše na lestvici kriterijev za zaposlitev je, da se oseba značajsko ujame z bodočimi sodelavci in da je podjetniško naravnana.
V Labeni z 28 zaposlenimi poudarjajo, da brez vrhunskih izobraženih kadrov ni mogoče narediti preboja, na daljši rok celo obstanek ni mogoč. Zato je vlaganje v izobraževanje po pomembnosti postavljeno takoj ob bok vlaganju v raziskave in razvoj ter predstavlja enega od stebrov stabilnosti, uspešnosti in prilagodljivosti podjetja. Nadarjene kadre poskušajo pridobiti prek spletnih portalov, partnerskih projektov z univerzami po svetu pa tudi po priporočilih. V MI Elektronika imajo 44 zaposlenih in nekaj študentov, pri čemer načrtujejo, da bo število zaposlenih še raslo. V podjetju redno spremljajo razvoj stroke in zatem z internim izobraževanjem zaposlenih zagotavljajo, da se znanje širi po podjetju. V Mineralki z 90 zaposlenimi v Cerknici in avstrijski podružnici se nenehno izobražujejo. Zaposleni imajo proste roke pri delu in tako v podjetju nimajo norm, čeprav so proizvodno podjetje. Ljudje se sami organizirajo in vedo, kdaj se mudi.
V ajdovskem Pipistrelu pravijo, da težav s kadri nimajo, saj so zanimivi za mlade z idejami, ki želijo iz sebe nekaj narediti in nočejo zapraviti mladosti v velikih kolosih s številnimi ravnmi odločanja. V Ajdovščino se na delo vozi veliko Italijanov, sem so se preselili tudi iz Švice, Nemčije, Kanade, Norveške in Srbije. V Polycomu Škofja loka se zaradi avtomatizacije in digitalizacije, ki so jo začeli uvajati že pred desetimi leti, število zaposlenih ne zmanjšuje, nasprotno, od leta 2014 se je povečalo za sto, predvsem na račun novih kupcev. V svojih kadrih vidijo največjo konkurenčno prednost, a obenem zaradi njihovega pomanjkanja tudi največje tveganje, zato veliko vlagajo v štipendiranje, vključeni so v sistem vajeništva, v navezi pa so tudi s fakultetami.
V Resalti imajo 56 zaposlenih. Dobri inženirji želijo delati zanje, ker so znani po tem, da vseskozi razvijajo nove rešitve in uporabljajo nove tehnologije. Imajo zelo dobre povezave s strojno in elektrotehniško fakulteto, da prepoznajo najboljše študente in jim dajo možnost sodelovanja v projektih ter jih potem tudi zaposlijo. V Solisu Straža se je število zaposlenih v dveh letih povečalo s sedem na 20, iščejo pa že nove ljudi. V podjetju vlagajo v izobraževanje tujih jezikov in imajo izobraževanja ob prejetju nove tehnologije. Kadre iščejo na različne načine, med drugim po priporočilih. Delavce nagrajujejo glede na uspešnost, bonusi pa so različni. V Vascu nenehno vlagajo v zaposlene, veliko imajo tudi internega izobraževanja. V podjetju ne poznajo nobenih rokov, razen zakonskih, zato svojih zaposlenih nikoli ne priganjajo.
Tudi seminarsko vozlišče
Pred večerno podelitvijo prestižnega kipca bo na Brdu pri Kranju potekalo seminarsko vozlišče Posel – zgodba človeškega kapitala, na katerem bomo povezali teme pomembnosti človeškega kapitala, smisla in cilja podjetništva ter vpeljevanja novih poslovnih modelov, ki jih zahteva četrta industrijska revolucija.
