Dobre zaposlene je treba »ujčkat«

V družbi MI Elektronika, ki jo je Ignac Mertik kot popoldansko obrt zasnoval pred 32 leti, opremljajo tiskana vezja s komponentami. Odlikuje jih visoka kakovost, ki jo dosegajo tudi s skrbjo za zaposlene. Tako so ena redkih družb, ki nima nobenih težav s kadri.



»Mi smo ponudniki storitev elektronske proizvodnje. Smo med največjimi v Sloveniji, po zahtevnosti pa med vodilnimi, saj delamo za medicino, za letalstvo, vojsko, računalnike, varilno tehniko. Delamo zahtevna vezja, kjer ni pomembno samo brezhibno delovanje, ampak tudi videz in natančnost dimenzij. Vsa vezja na koncu tudi temeljito očistimo, večinoma z ultrazvokom. Na željo kupcev pa vezja tudi vgradimo v ohišja, zapakiramo v končno embalažo in jih tako že pripravimo za prodajo končnemu kupcu,« pravi direktor Ignac Mertik, ki pa direktorsko mesto 1. septembra prepušča hčerki Sonji Rastoder.



Neposredni izvoz MI Elektronike znaša osem odstotkov proizvodnje, posredno pa izvoz njihovih izdelkov dosega skoraj 90 odstotkov. »Vsi izdelki, ki jih delamo za domače razvojno usmerjene družbe, gredo v izvoz. V glavnem gre za mlade visokotehnološke družbe. Mi tiskano vezje opremimo s komponentami po specifikaciji kupca, umerimo in preizkusimo. Oni pa z dodano programsko opremo oživijo izdelek in to gre v izvoz. Največ se izvozi v ZDA, v zadnjem času pa tudi na kitajski trg,« pravi Mertik. Na vprašanje, kakšen je njihov delež v prihodkih pri takih poslih, je Mertik odgovoril, da so zelo zadovoljni z deležem in zaslužkom, saj delajo zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo. »Imamo lepo rast in na koncu tudi lep dobiček,« pravi Mertik.
 

Kmalu nov velik nemški kupec

MI Elektronika ima okrog 60 kupcev. Delež največjega dosega 38 odstotkov, drugega devet, tretjega pa šest odstotkov. Mertik pravi, da je delež prvega nekoliko prevelik, bolj bi mu bilo všeč, če bi bili deleži bolj razpršeni, zato redno spremljajo trg in širijo poslovanje z novimi kupci. Kam se najbolj splača prodajati? »V Slovenijo. Drži, da je v tujini več povpraševanja za velike serije, kar nam do zdaj ni bilo zanimivo, a smo videli, da je treba tudi v to. Izogibamo pa se poslom z avtomobilsko industrijo. Oni ti določijo ceno na štiri decimalke, določijo tudi koliko imaš lahko dobička in dodane vrednosti,« pojasni Mertik.



Elektronike na tiskanih vezjih se uporabljajo praktično povsod. V MI Elektroniki bodo nabor kupcev kmalu dopolnili z velikim nemškim kupcem, s katerim so pogovori potekali kar leto dni. Odgovorni za nabavo in kakovost so prišli preveriti proizvodnjo na Brezovici, v prihodnjih dneh gredo tehnologi družbe na pogovor z nemškimi razvijalci, potem bo posel lahko stekel. »Prihodnje leto se lahko zgodi, da bomo imeli samo s to korporacijo, ki letno samo tiskanih vezij naroči za več sto milijonov evrov,  za tri milijone evrov prometa. Če bo kupec zadovoljen, pa imamo možnost še dodano povečati sodelovanje z njim. Glavno je, da se držimo rokov in delamo kakovostno, če tega ne upoštevaš, ne moreš uspeti,« pravi Mertik. Zadovoljen je, da je to zahteven kupec, s katerim so lahko korektno oblikovali ceno.
 

Digitalizacija je nujna

Prednost je tudi bližina. Industrija nima več velikih skladišč, tovarne načrtujejo dostavo materiala točno ob uri, če tovornjak ne pride pravočasno, proizvodnja stoji. Ladja s Kitajske pa je bolj tvegana kot tovornjak ali kombi iz Slovenije. Tudi MI Elektronika ima skladišče gotovih izdelkov skladno s temi trendi, veliko je zgolj za dve malo večji pisarni. »Vse se pripravi in programira za dan, ko mora biti določena količina vezij narejena,« pravi Mertik in dodaja, da imajo skladišče materiala že povezano v centralni računalniški sistem. Kmalu bodo v ta sistem povezani še vsi stroji v proizvodnji. Ko stroj položi komponento, jo sistem avtomatično odšteje v skladišču. »Pri tem smo v naši stroki gotovo najmočnejši v Sloveniji,« o digitalizaciji družbe pravi Mertik.



Koliko so se komponente in vezja spremenile? »Za 50 odstotkov, gotovo. Včasih so bila tiskana vezja debela, komponente pa velike, zdaj najmanjše s prostim očesom že težko opaziš,« pravi Mertik. Zato imajo v MI Elektroniki štiri linijske stroje za optično kontrolo plošč, zraven pa še rentgen, da vidijo, ali so čipi pravilno nameščeni. Nekoč so bili čipi škatlice z nogicami na vse strani, zdaj so to ploščice, ki imajo spodaj 700 kroglic, kar pomeni 700 povezav.
 

Razvoj je tehnologija in znanje

MI Elektronika izvaja predvsem storitve za trg, zato v razvoj izdelkov ne dajejo veliko, pravi Mertik, vlagajo pa v tehnologijo, v ljudi in stroje. »Letos bomo dali več kot 500.000 evrov od dobička za tehnološki razvoj. Kupujemo nove stroje in za delo z njimi usposabljamo ljudi,« pojasnjuje direktor in dodaja, da nimajo težav s kadri, zaradi česar vsi drugi tarnajo. Njih kadri poiščejo sami in so pripravljeni na prosto delovno mesto tudi počakati. »Z vsemi elektrotehničnimi šolami imamo dogovore in pogodbe in jemljemo praktikante, pri nas so študentje pripravili tudi nekaj diplomskih nalog. Dobrim ob tem že ponudimo možnost zaposlitve. Gotovo pa na prosto mesto pri nas tudi sedaj čaka nekaj kandidatov,« pravi Mertik.


 

Dobro plačilo za dobro delo

Delavke v proizvodnji so različnih profilov, pomembna je natančnost in ročne spretnosti. In pa seveda motivacija. Ta je v ekipi visoka, zato so tudi plače glede na panogo nadpovprečne. »Delavci so zavzeti za delo in jim ni treba neprestano gledati pod roke. Za pravilno izvedbo poskrbijo tehnologi. Najtežje je sicer dobiti komercialiste, saj za to ni šole, to je duša, osebnost. Komercialisti imajo lahko veliko stimulacijo odvisno od sklenjenih poslov, včasih tudi dvakratnik osnovne plače. Boljši komercialisti  tako tudi pri plači močno izstopajo. Dobijo še službeni avto in telefon. Tehnologom pa določim stimulacijo glede na promet v preteklem mesecu,« pojasnjuje Mertik, ki z veseljem opazuje, kako se izboljšuje vozni park zaposlenih.

Vsi zaposleni seveda dobijo regres, poleg tega pa pred poletjem in ob božiču še delež dobička. »Smo družba praktično brez fluktuacije zaposlenih, ljudje so tu že po 20 let. To mi je všeč, saj je treba zaposlene vzgajati tri ali štiri leta. To je marsikdaj težava naših konkurentov. Zaposleni imajo nizke plače zato, da je dobiček podjetja višji. Namesto da bi vlagali v ljudi in tehnologijo, se trudijo povečevati dobiček. Mi pa z veseljem nagrajujemo, tako rekoč imamo 15 plač,« pravi Mertik.



Tudi delavko, ki gre na porodniški dopust, delovno mesto počaka. Pravzaprav družba vsako leto toliko zraste, da zaposlijo tudi delavko, ki nadomesti delavko med porodniškim dopustom. »Dobrega delavca ne smeš odpustiti, dobrega delavca je treba ujčkat,« je prepričan Mertik, ki veliko vlaga tudi v lokalno okolje občine Brezovica, donirali so za gasilsko društvo Brezovica, športnim in humanitarnim organizacijam.

Med zaposlenimi jih ima 29 odstotkov univerzitetno izobrazbo ali več. Študenti, ki so pri njih na praksi, dobro spoznajo podjetje. »Ko se po opravljeni diplomi pri nas zaposlijo, dobimo najnovejša tehnološka znanja, ki so neposredno uporabna v praksi,« pojasni Mertik. Čedalje manj pa hodijo na sejme, saj je več podatkov o tehnologijah mogoče najti na spletu. V družbi se zaposluje že druga generacija, ki jo predstavljajo otroci zaposlenih, ki imajo za sabo običajno tudi več let prakse v družbi.