Za varnost pred požari poskrbi Mineralka

Proizvajalec negorljivih plošč in polizdelkov izvozi 99 odstotkov proizvodnje.
Fotografija: Ker so sedanje prostore v Cerknici napolnili, gradijo nove pisarne, začeli bodo tudi postavljati novo linijo. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Ker so sedanje prostore v Cerknici napolnili, gradijo nove pisarne, začeli bodo tudi postavljati novo linijo. Foto Jože Suhadolnik

Cerknica – Podjetje Mineralka iz Cerknice izvozi 99 odstotkov svoje proizvodnje. Izdelujejo negorljive plošče in negorljive polizdelke za ladje, gradbeništvo, kamine, peči, lokomotive, letala, avtomobilsko in drugo industrijo. V prihodnjih desetih letih nameravajo podvojiti število zaposlenih in prihodke od prodaje, pravi direktor podjetja Simon Marolt.

Mineralka je del nemške skupine TechnoPhysik Group ter je lani ustvarila dobrih 17 milijonov evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov čistega dobička. V Cerknici in v njihovi avstrijski podružnici izdelujejo negorljive plošče, s CNC- stroji pa lahko oblikujejo kakršenkoli izdelek za vgradnjo.
 

Mnogo industrij, razpršena tveganja


Družba, ustanovljena pred dobrimi štirimi desetletji, je v nekdanji Jugoslaviji delala negorljive plošče za ladjarstvo in gradbeništvo, denimo negorljive stene in vrata. Danes s tema dvema industrijama opravijo okoli tretjino poslov. Okoli tretjino izdelkov prodajo proizvajalcem toplotne tehnike, kot so kamini, gorilci, peči. Še tretjino pa za tehnološke rešitve za veliko odpornost od ognja. »Projekte delamo v solarni industriji. Imamo velik projekt s Siemensom za shranjevanje toplote. V vlakih Stadler, ki bodo prišli v Slovenijo, bodo naše plošče za protipožarno zaščito elektroomar. Naši izdelki se uporabljajo za taljenje aluminija in železa, za avtomobilsko industrijo, delali smo za Airbus,« pojasnjuje Marolt.



S tako širokim spektrom kupcev so zmanjšali tveganja. »Če gradbeništvo zaniha, praktično tega ne občutimo. Če cena kurilnega olja zaniha navzdol, ljudje ne kupujejo kaminov, ampak peči na olje. Če se cena kurilnega olja poviša, se poveča prodaja kaminov. Delamo za številne panoge. Tudi če bi se ena panoga zaprla, jo lahko nadomestimo z drugo,« njihovo prednost pojasni Marolt.

Z izvozom ustvarijo okoli 99 odstotkov prihodkov. Največji trg je Nemčija, tudi zato, ker prodajajo svojemu lastniku, ki je odgovoren za trg toplotne tehnike. Trgi z več kot milijon evrov prometa so tudi Italija, Francija, ZDA, Grčija, Madžarska, Rusija, Singapur. Praktično pa v Evropski uniji ni države, kamor ne izvažamo, dodaja.

Simon Marolt: »Tudi če bi se ena panoga zaprla, jo lahko nadomestimo z drugo.« Foto Jože Suhadolnik
Simon Marolt: »Tudi če bi se ena panoga zaprla, jo lahko nadomestimo z drugo.« Foto Jože Suhadolnik


V Slovenijo veliko ne vlagajo. »Ne le zaradi majhnosti trga, ampak ker je trg zmeden. V svetu je precej bolj jasno glede protipožarne regulative. V Sloveniji ne razstavljamo, temveč po vsem svetu,« pravi Marolt. Z našim izdelkom – protipožarnimi stenami visoke kakovosti – obvladujejo okoli 70 odstotkov ladjedelniškega trga v Evropi. Ne delajo sten za kabine, za kar se uporabljajo cenejši materiali, ampak stene za kinodvorane, sobe za kadilce, otroške igralnice, jedilnice. Za prostore, ki morajo biti na ladji lepi in ki jih izrišejo arhitekti. Pri toplotni tehniki imajo 30 do 35 odstotkov evropskega trga.
 

Surovina iz afriških rudnikov


V Sloveniji in Avstriji zaposlujejo skupaj okoli 90 ljudi, od tega 50 v Cerknici. Ustvarjajo 71.893 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je približno 30.000 evrov več od povprečja slovenskega gospodarstva. Kvadratni meter ognjevarne plošče stane 15 evrov. Za primerjavo; mavčna plošča enake debeline v trgovini stane 2,5 evra za kvadratni meter. Draga je namreč surovina za negorljivo ploščo, ki zdrži 1100 stopinj Celzija. To je ruda vermikulit, ki jo pridobivajo v Zimbabveju, Ugandi, Braziliji, Avstraliji in na Kitajskem.
 

Zaposlujejo in se širijo


Ker so sedanje prostore v Cerknici napolnili, gradijo nove pisarne, začeli bodo tudi postavljati novo linijo. Vodijo tudi proces digitalizacije. »Proizvodnja je povsem digitalizirana; vsaka postaja v proizvodnji je merjena in se zapisuje na strežnik. Vse je krmiljeno, nič ni ročnega nastavljanja. Z digitalizacijo – denimo robotizacijo in avtomatskim spremljanjem proizvodnje – želimo čim bolj zmanjšati človeški faktor. Zaposleni mora biti samo za nadzor,« pojasnjuje direktor družbe.

S širitvijo potrebujejo nove tehnologe in inženirje. »Predvidevam, da bomo konec leta 2019 zaposlovali 120 ljudi, tako v proizvodnji kot v prodaji. Če več naredimo, potrebujemo tudi več prodajalcev,« pravi Marolt. Vendar je zaradi pomanjkanja strojnih, gradbenih, lesnih inženirjev zelo težko dobiti strokoven kader.



Pri iskanju kadra najprej pogledajo v podjetju. Nove zaposlene pa iščejo prek zavoda za zaposlovanje, na spletnih straneh mojedelo.si, prek podjetij za iskanje kadrov. V iskanje dobrega inženirja se splača investirati, saj je vložek hitro povrnjen, pravi sogovornik

Po njegovih besedah dolgoročni plan predvideva postavitev povsem nove linije, tako da predvidevajo v desetih letih podvojiti število zaposlenih in prihodkov.

Komentarji: