Izkušnje pri podjetnikih pomagajo do lastne poslovne ideje

Med izobraževanjem manjka priložnosti za nabiranje znanja, izkušenj in spretnosti v resničnem podjetniškem okolju.

Objavljeno
30. november 2018 08.00
Posodobljeno
03. december 2018 12.05
Na začetku podjetniške poti se mladi pogosto zatečejo v prostore za sodelo. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Milka Bizovičar, Božena Križnik
Milka Bizovičar, Božena Križnik
Statistika kaže na čedalje več podjetniškega duha v Sloveniji. Septembra je bilo po podatkih statističnega urada pri nas 65.195 samostojnih podjetnikov posameznikov, skoraj dva odstotka več kot isti mesec lani. Med njimi je bilo 21.725 žensk, njihovo število se je v zadnjem letu dni povečalo za 2,4 odstotka.

Podatki iz mednarodne raziskave GEM za Slovenijo v letu 2017 kažejo, da se s podjetništvom že več kot tri leta in pol ukvarja skoraj deset odstotkov vseh moških in štiri odstotke žensk, manj kot tri leta in pol staro podjetje ima štiri odstotke moških in dva odstotka žensk, o tem, da bi se samozaposlili, pa razmišlja še dodatnih šest odstotkov moških in tri odstotke žensk.

image
Delo Infografika

 

Težave s prepoznavanjem poslovnih priložnosti


Kot so v raziskavi opozorili raziskovalci, je v Sloveniji največji izziv pri vključevanju v podjetništvo prepoznavanje poslovnih priložnosti. Kot poudarja Karin Širec s katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, ki sodeluje v projektu GEM, je eden ključnih pogojev za izkoriščanje zaznane podjetniške priložnosti zadostno znanje posameznikov in sposobnosti: »Prav zato morajo pridobiti veščine, da bodo znali videti, kaj so nezapolnjene vrzeli na trgu in katere potrebe imajo potencialni kupci. Brez razumevanja trga so poslovne ideje in podjetniški poskusi vnaprej obsojeni na propad.«

»Poslovno priložnost lahko posameznik najde kjerkoli in na vsakem koraku, potrebna pa je kompetenca oz. sposobnost, da jo v pravem trenutku prepozna in razvije v obliko, ki je pripravljena za trg,« je Irena Meterc, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva in tehnološkega razvoja v Spiritu izpostavila temelj, na katerem posameznik lahko gradi svojo zgodbo. Govorimo o sposobnosti posameznika, da se pogovarja z ljudmi, zna postavljati prava vprašanja ter prepozna dejanski problem, ki ga ima potencialni kupec, ter da na ta problem odgovori s konkretno poslovno idejo oziroma izdelkom ali storitvijo.

image
Delo Infografika

 

V šolah do ključne kompetence: reševanje problemov


Tri najpomembnejše oblike izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo so po ugotovitvah preteklih raziskav GEM formalno izobraževanje v okviru rednega izobraževanja v osnovni in srednji šoli, neformalno izobraževanje na univerzi ter podjetniško samoizobraževanje z nabiranjem izkušenj, znanja, sposobnosti in spretnosti z opazovanjem drugih podjetnikov in sodelovanjem pri poslih drugih. Vpliv zadnjega pa je najmočnejši. »V okviru formalnega rednega izobraževanja, še posebej v terciarnem delu, bi bilo treba zelo pazljivo proučiti tista specifična znanja in veščine, ki jih potencialni podjetniki najbolj potrebujejo – to pomeni predvsem nabiranje znanja, izkušenj in spretnosti v resničnem podjetniškem okolju,« svetuje Karin Širec.

Irena Meterc: Poslovno priložnost lahko posameznik najde kjerkoli in na vsakem koraku, potrebna pa je kompetenca oz. sposobnost, da jo v pravem trenutku prepozna in razvije v obliko, ki je pripravljena za trg.


Krepitev kompetenc, kjer gre v resnici za spremembo razmišljanja oziroma odnosa do reševanja problemov, je dolgoročni proces, ki se mora začeti že pri najmlajših, se strinja tudi Irena Meterc. Spirit Slovenija določene ukrepe usmerja že v osnovne in srednje šole, tudi usposabljanja učiteljev in profesorjev, ki znajo te pristope in tehnike na primeren način prenesti na svoje učence in dijake. Študenti pa se po pomoč in mentorsko podporo lahko obrnejo na univerzitetne inkubatorje, ki v okviru univerz tvorijo pomembno podporno okolje za kreiranje in realizacijo poslovnih idej.

Poleg tega v zadnjem času obstaja vrsta programov, ki jih pripravljajo različne organizacije za usposabljanje posameznikov s podjetniškimi idejami. Eden takšnih je namenjen brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo, ki ga organizira Spirit v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje. V program se je od leta 2016 vključilo 1351 brezposelnih žensk, od katerih se je s pomočjo subvencije do novembra 2018 samozaposlilo že 1006 udeleženk. Od 359 žensk, ki so se samozaposlile prvo leto, jih več kot polovica nadljuje s poslovanjem tudi po poteku obveznega dvoletnega roka, ki ga pogojuje prejem subvencije. Skoraj vse, ki so podjetje odprle lani, še poslujejo, nekatere že tudi zaposlujejo nove sodelavce.

Prodaja je najpomembnejša veščina podjetništva, za katero pa je pomembno, da jo spremljajo kreativnost, pogum, vztrajnost in dobra vizija.


Za enako ciljno skupino Spirit in zavod za zaposlovanje organizirata tudi 100-urni program izobraževanj Podjetnost je ženskega spola, pred kratkim se je končal eden od programov spodbujanja podjetništva, ki jih organizira Primorski tehnološki park, šesttedenski Podjetniški Top program, trenutno izvajajo program Od brezposelnosti do lastnega podjetja, ki je namenjen mladim brezposelnim do 29. leta starosti, do 20. marca 2019 pa zbirajo podjetniške ideje mladih, od osnovnošolcev in srednješolcev do študentov ter mladih do 29. leta v projekt Popri, katerega namen je prispevati k dvigu sposobnosti mladih za uresničevnaje svojih zamisli.  
 

Neuspeh kot priložnost za učenje, ne pa poraz


Poleg krepitve znanja in sposobnosti ter veščin, ki pomagajo pri zaznavanju poslovnih priložnosti, Karin Širec opozarja tudi na vlogo strahu pred neuspehom. Krepitev spodbudnega kulturnega okolja in pozitivnega dojemanja podjetništva kot karierne izbire je izredno pomembna, poudarja. In še: »Čeprav je posameznikova prepričanja in vrednote težko hitro spreminjati, družbeni sistem vrednot, ki kaznuje podjetniški neuspeh, ni spodbuden.«

Irena Meterc se trinja, da je strah pred neuspehom zakoreninjen v Slovencih. »Gre za zgodovinsko dinamiko, ki izvira iz kulture in okolja, v katerem je vsak neuspeh negativno označen, namesto da bi bil prepoznan kot priložnost za učenje iz napak in za osebnostno rast,« je prepričana.

image
Delo Infografika

 

Podjetništvo iz nuje


Z vidika kakovosti podjetniškega angažmaja ni vsaka vrsta podjetniške aktivnosti enako zaželena, poudarja Karin Širec. Pomembno je razlikovati med podjetniško aktivnostjo, spodbujeno z zaznavo poslovnih priložnosti, in tisto, ki je spodbujena iz nuje. »Spodbuden je podatek, da imamo v Sloveniji najnižjo raven podjetniške aktivnosti, spodbujene z nujo, prav v najmlajši starostni skupini, od 18 do 24 let. Ta rezultat lahko pripišemo spodbudnemu podjetniškemu ekosistemu in nekaterim medijsko dobro podprtim in odmevnim projektom, ki širijo zgodbe o uspehu in pomenu podjetništva med ljudmi, še posebej mladimi,« navaja Karin Širec.

image
Delo Infografika


Podjetništvo je sinonim za pogum, inovativnost, pravo vizijo in sposobnost prodaje, poudarjajo v Spiritu, kjer v okviru podjetniških usposabljanj ugotavljajo, da so kandidatke (vključene v zgoraj omenjeni program) pomanjkljivo pripravljene na podjetniško pot. »Izbrale so si jo namreč bolj zaradi nuje kot zaradi iskanja novih poslovnih priložnosti ali izzivov, ki jih ponuja trg. Podjetništvo si zato predstavljajo kot izhod v sili, ker ne dobijo priložnosti za zaposlitev na svojih področjih dela in znanja. To pa ni prava definicija podjetništva,« je poudarila Irena Meterc.

In katere so še napake, ki jih posamezniki najpogosteje naredijo, ko začnejo razvijati svojo poslovno idejo? Irena Meterc: »Najpogostejša napaka začetnic je, da svoje ideje ne preverijo na trgu, da so vanjo zaljubljene in ne vidijo njenih slabosti, ki odvračajo kupce. Ne znajo poslušati uporabnika in izpolnjevati njegovih pričakovanj, ampak so prepričane, da imajo čudovit izdelek/storitev, le da nihče ne razume, kaj ponujajo.

image
Nastajajoči in novi podjetniki v Sloveniji. Novi imajo podjetje do 3,5 leta, nastajajoči se še odločajo o ustanovitvi. Delo Infografika

 

Ob novem poslu čim dlje še redna služba


O finančnih vidikih podjetniškega osamosvajanja smo vprašali Sama Lubeja, serijskega podjetnika, mentorja in vodjo Prosperita Family Officea. Nekomu, ki se je ogrel za podjetniško idejo, ko je bil še v rednem delovnem razmerju, predlaga, da čim dlje obdrži svojo službo (in plačo) ter posel razvija ob rednem delu. Odpoved naj preloži na čas, ko se bo osnovni koncept potrdil in bo lahko izdelal finančni načrt, v katerem bo nekaj manevrskega prostora tudi za negativne scenarije in presenečenja. Če podjetje odpre par, je smiselno, da vsaj eden od partnerjev ohrani zaposlitev in plačo, dokler prihodki ne zadoščajo za preživljanje družine.

Nekdo, ki prvič stopa na podjetniško pot, težko oceni, kaj je v poslu najbolj pomembno, kakšno tehnologijo si lahko privošči že na začetku, da ga ne bodo zadušili previsoki stroški. Alternativa je vedno denimo najem zmogljivega dragega stroja, oddajanje dela zunanjim izvajalcem. Namesto tega lahko denar porabi koristneje, denimo za testiranje trga, promocijo in pridobivanje povratnih informacij od prvih uporabnikov. Zato se je dobro obdati z izkušenimi svetovalci – mentorji, ki bodo pokazali pravi vrstni red prioritet, svetuje Lubej.

image
Nastajajoči in novi podjetniki v Sloveniji. Novi imajo podjetje do 3,5 leta, nastajajoči se še odločajo o ustanovitvi. Delo Infografika


In ko se enkrat posel zažene in podjetnik ve, da gre v pravi smeri, ni nujno, da bo s prisluženim denarjem in pridobljenimi investicijskimi vložki ravnal racionalno. Njegova najpogostejša napaka je, da postane preveč samozavesten in v želji po hitri rasti izgubi občutek za pravo mero tveganja. Lubej pozna primere, ko je podjetnik najel kredit in zanj zastavil nepremičnino, v kateri je živela družina. In jo izgubil. »Če je podjetniška ideja res dobra in obetavna, je danes na trgu dovolj oblik financiranja, skladov semenskega in zasebnega kapitala, ki bodo takšno podjetniško idejo prepoznali in tudi podprli,« pojasni Lubej.

In nenazadnje, kdaj naj si podjetnik prizna, da posel, ki ga je začel, ni perspektiven? Preprosto, že v prvem poslovnem načrtu bi si moral postaviti nekaj tehničnih in poslovnih testnih točk (cena prvega izdelka, ničte serije, prvih tisoč izdelkov, čas prodaje). Ob odstopanjih od načrta je treba ugotoviti, kaj je razlog, in izboljšati proces. Če ovir ni mogoče preseči z razpoložljivimi sredstvi in prilagoditi produkta oziroma poslovnega modela, je čas, da si podjetnik nalije čistega vina.