Kako povečati dodano vrednost?

Rast dodane vrednosti na zaposlenega precej zaostaja za ciljem.
Fotografija: Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 44.415 evrov, neto dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko je leta 2008 znašala približno 35.000 evrov. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 44.415 evrov, neto dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko je leta 2008 znašala približno 35.000 evrov. Foto Uroš Hočevar

Ljubljana – Produktivnost slovenskih podjetij je lani že drugo leto zapored zaostajala za rastjo plač. Podjetja so lani sicer povečala neto dodano vrednost na zaposlenega, a je bila rast precej manjša od ciljne. Ukrepati bodo morala tako podjetja kot država.

Slovenija ima dva pomembna izziva, pravi Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov. To sta prenizka dodana vrednost na zaposlenega in premalo delovno aktivnih v primerjavi z neaktivnimi: »To sta naši največji strukturni težavi. Zato bi morali biti vsi podjetniški in državni ukrepi usmerjeni k temu, da bi zvišali dodano vrednost in produktivnost ter izrazito povečali število delovno aktivnih, kar bo glede na sorazmerno nizko brezposelnost mogoče samo ob selektivnemu privabljanju delavcev in strokovnjakov iz tujine.«

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 22,3 milijarde evrov neto dodane vrednosti, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Pred desetimi leti je bila dodana vrednost pri 18 milijardah evrov. Velik del te rasti je po besedah glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca posledica večje količinske proizvodnje, le manjši pa bolj kakovostne proizvodnje oziroma »bolj pametne prodaje«.

Neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je leta 2008 znašala približno 35.000 evrov, pa je lani znašala 44.415 evrov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Rast dodane vrednosti zaostaja za ciljem GZS in vlade, ki sta si za cilj postavila, da bi Slovenija do leta 2015 dosegla 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega oziroma petodstotno rast na leto. Rast bo za tem ciljem zaostajala tudi v prihodnjih dveh letih; letos in prihodnje leto bo namreč zrasla za tri odstotke, napovedujejo na GZS.

Dodana vrednost na zaposlenega Foto Delo
Dodana vrednost na zaposlenega Foto Delo


Po besedah Ivanca se bo v prihodnje treba pogovarjati o bruto maržah, to je deležu dodane vrednosti v celotnih prihodkih. Povprečna desetletna bruto marža je 22,9-odstotna, lani pa je bila blizu tega povprečja. Pri tej komponenti se dejansko vidi kakovost prodanih izdelkov in storitev ter si bo treba prizadevati, da bo v prihodnje naraščala.

Foto Uroš Hočevar
Foto Uroš Hočevar

 

Kateri so nujni ukrepi?


»Višja dodana vrednost je tesno povezana z višjo produktivnostjo, to pa je najlažje povečati s pravilno usmerjenimi investicijami, sploh če so te v panoge, kjer podjetja poslujejo z visokimi maržami,« pravi Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala.pri KD Skladih.

Nekateri ukrepi so bili v Sloveniji po njegovih besedah uspešno izvedeni, predvsem na področju izobrazbe visoko usposobljenega inženirskega kadra, izgradnje cestne infrastrukture, investicijskih davčnih olajšav in nekaterih pomočeh tujim vlagateljem pri naložbah v Slovenijo. »Manj uspeha smo imeli pri davčnih razbremenitvah visoko usposobljenih in zato bolje plačanih zaposlenih ter prepogostem spreminjanju zakonodaje, ki posega v temeljno podjetniško kalkulacijo in s tem povzroča veliko nepotrebne dodatne negotovosti zlasti pri dolgoročnejših naložbah,« dodaja.

Za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega je nujnih več ukrepov, poudarja Novković: »Vsi pa se stekajo v eno pot: kako doseči, da bodo podjetja reinvestirala čim več dobičkov v nove projekte z visoko dodano vrednostjo.«

Foto Uroš Hočevar
Foto Uroš Hočevar


Slovenska podjetja bi zato morala okrepiti razvoj in inovativnost znotraj podjetja, predvsem pa znanja in veščine, kako boljše izdelke tudi bolje prodati na trgu. Ob tem bi država morala okrepiti spodbude podjetjem za naložbe v projekte z višjo dodano vrednostjo. »Ne pa nasprotno. Postopki za pridobitev olajšav za raziskave in razvoj so denimo tako birokratski in vsebinsko zapleteni, da so mnogi podjetniki odstopili od namena, da bi jih pridobili,« pojasnjuje sogovornik.

Davčne spremembe bi kot prednostno morale nasloviti motiviranje razvojnega kadra. Poleg tega bo domačega razvojnega kadra v prihodnje premalo. »Zato bi morali po hitrem postopku pripraviti in začeti uresničevati akcijski načrt za promocijo Slovenije kot kadrovske destinacije za visoko strokovne kadre v podjetjih,« dodaja. Da bi zagotovili ustrezne kadre, bi morali v Sloveniji tudi javno in proaktivno objavljati primerjalne podatke o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah – mladi imajo pravico te podatke poznati pred vpisom. Mladi raziskovalci pa bi po končanju šolanja morali na obvezno enoletno specializacijo v podjetja, še našteva Novković

Ta še predlaga, da bi občine morale oblikovati merila za spodbujanje podjetništva na lokalni ravni tako, da bi dobili prednost investitorji in projekti, ki prinašajo bistveno višjo dodano vrednost v primerjavi z zdajšnjo v panogi, iz katere investitor prihaja.

Foto Roman Ššipić
Foto Roman Ššipić

 

Pred ohladitvijo gospodarstva


Podjetja so sicer lani ustvarila dobre temelje za vlaganje v raziskave in razvoj, nove tehnologije in inovacije. Gospodarske družbe so po podatkih Ajpesa ustvarile 4,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov več kot leto prej, relativna zadolženost je najnižja v desetletju, delež kapitala pa je znašal skoraj polovico obveznosti do virov sredstev.

Na vprašanje, zakaj podjetja ne reinvestirajo več dobička v nove projekte in investicije z višjo dodano vrednost, Simon Mastnak odgovarja: »Na to vprašanje ni moč enoznačno odgovoriti. Veliko slovenskih podjetij namreč dejansko vlaga pretežni del denarnega toka v nove projekte. Težave imajo predvsem podjetja, ki ne ustvarijo dovolj denarnega toka s svojim poslovanjem, da bi jim ta omogočal takšne naložbe. Pri tem lahko gre za panoge z nizko maržo, za prezadolžena podjetja, ki denarni tok namenjajo za poplačilo obresti.«

Po drugi strani se gospodarstvo v svetu ohlaja. To že kažejo podatki o gospodarski rasti, pa tudi proizvodni indeks nabavnih menedžerjev za Nemčijo in EU. Oba sta pod mejo 50 točk, medtem ko PMI nad to mejo nakazuje na gospodarsko rast. Nemčija je s svojim proizvodnim indeksom PMI že štiri mesece pod 50 točkami, vendar to še vedno uspešno kompenzira s storitvenim PMI, ki kompozitni indeks PMI dvigne nad 50 točk. To se pozna tudi na PMI Slovenije, ki je aprila dosegel vrednost 61,4, potem ko je bil marca pri 49,8, ugotavljajo v Združenju nabavnikov Slovenije.

Indeks PMI Foto Delo
Indeks PMI Foto Delo


»Če v letih konjunkture nismo dosegli višje rasti dodane vrednosti, bo to verjetno težje narediti v težjih razmerah,« pa opozarja vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu Marjan Širaj.

Komentarji: