Predstavitvena informacija

Kaj lahko skuha politika?  

Kaj prinaša novi, v primerjavi s prejšnjimi še bolj »pisani« oziroma mnogostrankarski slovenski državni zbor v svet financ? Kakor kaže zdaj, bo v vladi, kakršna koli že bo, veliko nasprotujočih si interesov. Svoj piskrček pa pristavljajo tudi politiki in drugi akterji na mednarodnem polju.  
Objavljeno
19. junij 2018 08.34
Posodobljeno
02. julij 2018 11.55
Foto Shutterstock
Primož Cencelj, KD Skladi
Primož Cencelj, KD Skladi
Ali bomo dobili vlado, ki bo po deklarirani politični usmeritvi sredinska, desna ali leva, na gospodarskem področju ne bo najpomembneje. Za stabilnost javnih financ in posledično trdne temelje za razvoj si bomo morali prizadevati predvsem za zniževanje dolga v BDP, hkrati pa izvajati reforme, s katerimi bomo lahko stimulirali gospodarsko rast. Pri tem je treba paziti, da se ne bo država zapletala v (nove) ekonomsko neutemeljene veleprojekte.


Kakšna bo pri tem vloga politike? Če bo, kar zadeva gospodarstvo, pazila, da ne bo naredila kakšne »napake v korakih« oziroma odmika od v razviti, umirjeni Evropi utirjene smeri, ki daje gospodarstvu »dihati«, potem kaže Sloveniji vsaj v bližnji prihodnosti dobro.

Kako ga lahko polomimo?

Poglejmo si primer v soseščini. V Italiji so populisti po navidezni pat situaciji oblikovali vlado. Že ob prvih bežnih, neutemeljenih namigih o morebitnem izhodu iz evra je na trgih završalo, zahtevane donosnosti pa so močno poskočile. Obresti so se toliko dvignile, da je postalo zelo hitro jasno, da bi nadaljevanje tovrstne retorike državo popeljalo proti prepadu. Tudi zato so glasovi postali treznejši, je pa res, da se rdeče luči drugod še niso izključile in je Italija zdaj pod drobnogledom.

Kako se bodo verjetno odzivale druge velike članice EU? S ponudbo svežega denarja in koncesij.

Pa poglejmo še čez lužo. Donald Trump dviguje pritisk drugim (poleg osebnih bodic, ki jih pošilja proti kanadskemu premierju Justinu Trudeauju in drugim politikom, ki mu niso tako pogodu, kot mu je zadnje dni severnokorejski vodja Kim Džong Un) s politično nekonvencionalnimi izjavami in tudi konkretnimi grožnjami z razširitvijo carinske vojne v Evropo.

Ob aluminiju in jeklu zdaj Trump pri carinah omenja tudi avtomobile, s čimer žuga nemškim proizvajalcem in (ne)posredno tudi slovenskim podjetjem.


Kako se bo odzivala Evropa?
Evropska centralna banka je po pričakovanjih napovedala, da bo končala program odkupovanja obveznic na trgu, še naprej pa ostajajo na rekordno nizkih ravneh obrestne mere. Napoved letošnje gospodarske rasti za evroobmočje je ECB znižala: s prejšnjih 2,4 na 2,1 odstotka.

Vas zanimajo vsebine iz sveta naložb? Še več jih najdete na spletni strani družbe KD Skladi.