Predstavitvena informacija

Razvoj alternativnih virov financiranja

V industriji investicijskih skladov se na globalni ravni dogajajo spremembe.
Objavljeno
17. julij 2018 14.07
Posodobljeno
24. julij 2018 14.51
Thinkstock
Žiga Cajzek, KD Skladi, d.o.o.
Žiga Cajzek, KD Skladi, d.o.o.
V industriji investicijskih skladov se na globalni ravni dogajajo spremembe. Sredstva v upravljanju so narasla s 37.000 milijard dolarjev v letu 2004 na 85.000 milijard dolarjev v letu 2016. Glede na analizo revizijske hiše PWC bodo  investicijski skladi do leta 2025 upravljali 145.000 milijard dolarjev (118.000 milijard evrov). Od tega bo več kot 15 % vseh sredstev oziroma več kot 21.000 milijard dolarjev v alternativnih naložbenih razredih.

V Sloveniji bolj poznamo klasične vzajemne sklade, ki so namenjeni malim vlagateljem, premoženje pa investirajo praviloma v delnice, obveznice in instrumente denarnega trga. Še zdaleč pa niso to edine oblike investicijskih skladov. Tudi alternativni skladi so regulirani, a imajo širši nabor naložbenih možnosti, poleg omenjenih še nepremičnine, zasebni kapital itd. Te naložbe so praviloma tudi bolj tvegane, zato jih uporabljajo profesionalni vlagatelji, kot so pokojninski skladi. Po nekaterih ocenah alternativni naložbeni produkti danes prinašajo 30 % vseh prihodkov, ki jih generira celotna industrija upravljanja premoženja, do leta 2025 pa naj bi ta delež narasel na 40 %.

Glede na sredstva v upravljanju največji delež alternativnih naložbenih produktov zajemajo skladi zasebnega kapitala. Danes se v teh skladih na globalni ravni upravlja slabih 5.000 milijard dolarjev, do leta 2025 pa bodo sredstva narasla na več kot 10.000 milijard dolarjev.

image
KD Skladi


Posledice sprememb v industriji na globalni ravni lahko opazimo tudi v Sloveniji. V slovenskih medijih lahko vse pogosteje zasledimo omembe skladov zasebnega kapitala. Razlog za vse večjo pozornost medijev in javnosti je njihova povečana aktivnost na lokalnem trgu. Investicije skladov zasebnega kapitala v slovenska podjetja so po podatkih Invest Europe namreč skokovito narasle z 12 milijonov evrov v letu 2015 na 72 milijonov evrov v letu 2016. Večina kapitala, skoraj 70 milijonov evrov, je bilo investiranega v obliki odkupov večjih in že uveljavljenih podjetij, katerih večinski delež so prevzeli tako imenovani »buyout« skladi. Njihove investicije so v letu 2016 tudi v širši regiji obsegale približno 75 % vsega investiranega kapitala v letu 2016.
 

Vendar, kaj sploh je zasebni kapital, kaj so skladi zasebnega kapitala, od kod izvirajo in kako so se razvili?


Zasebni kapital je po opredelitvi združenja Invest Europe oblika lastniškega kapitala, ki praviloma ne kotira na borzi in je srednje- do dolgoročno investiran v podjetja z velikim potencialom rasti. Strategije vlaganja skladov zasebnega kapitala se razlikujejo glede na življenjski cikel, poslovno strategijo in potrebe podjetij, v katere sklad vlaga svoja sredstva. Tako kot poznamo več vrst in velikosti zasebnih podjetij, poznamo tudi več vrst skladov zasebnega kapitala.

V grobem govorimo na eni strani o skladih, ki investirajo in pri razvoju podpirajo zagonska podjetja z izvirno poslovno idejo, na drugi pa o skladih, ki odkupujejo deleže v velikih, že uveljavljenih podjetjih, ki poslujejo v tako imenovanih starih industrijah in potrebujejo pomoč pri izboljšanju in oživitvi poslovanja. Večina podjetij je nekje med eno in drugo skrajnostjo, hkrati pa je večina investicij skladov zasebnega kapitala, približno 85 %, namenjena prav podjetjem med njima.
 
image
Thinkstock


Samo v Evropi imajo skladi zasebnega kapitala investirana sredstva v 22.000 malih in srednje velikih podjetij, kar se zdi veliko, vendar se relativizira ob podatku, da jih je na enakem območju aktivnih več kot 22 milijonov podjetij. Zakaj so torej skladi prepoznali potencial v »samo« 22.000?

Skladi pri iskanju potencialnih naložb običajno iščejo podjetja z X faktorjem, kar ne pomeni, da mora biti posamezno podjetje v času investicije med najboljšimi v svoji panogi, potrebuje pa potencial, da s pomočjo upravljavcev sklada in znanjem, izkušnjami, kapitalom in poslovnim omrežjem, ki jih sklad prinese v podjetje, to postane. Skladi zasebnega kapitala z vlaganjem v podjetja namreč pogosto pridobijo pomemben manjšinski ali večinski delež in sodelujejo pri oblikovanju poslovnih strategij, s čimer poskušajo prinesti podjetju dodano vrednost, prispevati k rasti in razvoju poslovanja ter nuditi podporo poslovodstvu pri doseganju dolgoročnih ciljev. 

Brez težav lahko trdimo, da gre pri investicijah zasebnega kapitala za veliko industrijo z bogato zgodovino, ki se je skozi leta razvijala, spreminjala in prilagajala zahtevam trga. Za lažje razumevanje industrije je zelo pomembno, da poznamo njen razvoj.

V zgodovini je bilo veliko obdobij, ko so uspešne podjetniške zgodbe nastajale s pomočjo financiranja in podpore oblasti, premožnih družin, uspešnih podjetij itd. Med bolj znanimi zgodnjimi financiranji, ki si delijo nekaj skupnih lastnosti z načinom delovanja današnjih skladov zasebnega kapitala, sta sistem financiranja trgovcev na območju Italije in ena bolj znanih odprav vseh časov, odprava Krištofa Kolumba.

V prihodnjem prispevku si preberite, kaj ima skupnega financiranje izvirnih podjetniških idej v srednjem veku s sodobno industrijo zasebnega kapitala in kdaj so bili postavljeni temelji sodobne industrije zasebnega kapitala.
 
Tvegani kapital (»venture«) kapital:
 
  • Semenski kapital: kapital investiran v mlada podjetja v začetku razvoja, ki še niso v fazi množične proizvodnje/distribucije produkta.
  • Zagonski kapital: kapital za financiranje proizvodnje/distribucije in pokritje začetnih stroškov prodaje in marketinga, ko so izdelki ali storitve že razvite.
  • Financiranje poznejših faz: kapital, namenjen nadaljnjemu financiranju že operativnih podjetij, ki še niso nujno dobičkonosna. Pogosto se kapital investira v podjetja, ki so v prejšnjih fazah že prejela financiranje investitorjev tveganega kapitala.
Kapital za rast (»growth capital«):
Naložbe v razmeroma zrela podjetja, ki lahko z dodatnim kapitalom razširijo svoje poslovanje na nove trge oziroma želijo prestrukturirati podjetje ali financirati prevzem.

Odkupi (»buyout«):
Financiranje odkupa večjih in že uveljavljenih podjetij, pri čemer sklad zasebnega kapitala običajno postane večinski lastnik podjetja. Odkup se lahko financira tudi s kombinacijo dolžniškega kapitala.

Nadomestni kapital (»replacement capital):
Kapital, namenjen odkupu lastniškega deleža podjetja od druge družbe/sklada zasebnega kapitala.

Kapital za izboljšanje in oživitev poslovanja (»rescue capital«):
Kapital, namenjen financiranju že uveljavljenih in zrelih podjetij s finančnimi težavami, za vnovično vzpostavitev uspešnega poslovanja.

»Vas zanimajo vsebine iz sveta naložb? Še več jih najdete na spletni strani družbe KD Skladi.