Napotki podjetjem za digitalno transformacijo

Za razvoj Slovenije ter večjo konkurenčnost, produktivnost in dodano vrednost slovenskih podjetij je nujno vlaganje v pametne tovarne

Objavljeno
06. junij 2019 06.00
Posodobljeno
06. junij 2019 11.39
V pametno tovarno so vpeljani procesi umetne inteligence, računalništva v oblaku, strojnega vida, virtualne in razširjene resničnosti. Na fotografiji levo član uprave Kolektorja Valter Leban. Foto Leon Vidic/delo
Ljubljana – Tovarne po svetu se avtomatizirajo, digitalizirajo in prilagajajo novim poslovnim trendom. Za razvoj Slovenije ter večjo konkurenčnost, produktivnost in dodano vrednost slovenskih podjetij je nujno vlaganje v pametne tovarne. Podjetjem v pomoč pri digitalni transformaciji odgovarjamo na nekatera vprašanja.
 

Kaj je pametna tovarna?


Pametna tovarna ni zgolj avtomatizirana in robotizirana tovarna. Pametne postanejo, ko začnejo roboti komunicirati drug z drugim in z okoljem. V pametno tovarno so vpeljani procesi umetne inteligence, računalništva v oblaku, virtualne in razširjene resničnosti. Takšna tovarna se je sposobna učiti, ne pa izvajati zgolj vnaprej predvidene procese.
 

Zakaj je potrebna vpeljava pametnih tovarn?


Pametne tovarne so bolj učinkovite, fleksibilne, na dolgi rok cenejše, proizvodni proces je optimalnejši, podjetje je konkurenčnejše in bolj produktivno. Izdelki so boljši. V Ljubljanskih mlekarnah denimo pravijo, da tehnologija, »od avtomatizacije do digitalizacije in komuniciranja strojev med seboj, omogoča kakovosten in stabilen izdelek z daljšim rokom trajanja – v nasprotju z nekaterimi urbanimi miti, da je za to potrebna kemija«.
 

Kako začeti z vpeljavo koncepta pametne tovarne?


Iz točke nič ni mogoče z enim skokom dobiti pametne tovarne, treba je narediti več korakov. Član uprave Kolektorja Valter Leban svetuje, da si mora najprej ožje vodstvo odgovoriti, zakaj gre na pot digitalne transformacije, ta proces mora svoje mesto najti v strategiji. Nato pa morajo najti odgovore, kako se bodo transformirali. Manjša podjetja, ki so osredotočena na svoj izdelek, lahko poiščejo pomoč, eden je lahko Kolektor, je omenil Leban. Pomoč lahko poiščejo tudi pri ustanovah znanja, denimo fakultetah, Digitalnem inovacijskem stičišču ...
 

Kaj je Digitalno inovacijsko stičišče?


Digitalno inovacijsko stičišča, ki je vključeno tudi v mrežo EU DIH, deluje kot »one stop shop« na področju digitalizacije in digitalne transformacije. Izvaja štiri sklope aktivnosti, in sicer vzpostavite digitalnega ekosistema (pripravlja kataloge strokovnjakov, usposabljanj ...), neposredno pomaga malim in srednjevelikim podjetjem z mentoriranjem, povezuje deležnike na nacionalni in evropski ravni ter promovira digitalizacijo podjetij.
 

Kaj nudijo ustanove znanja?


Za sodelovanje v trikotniku izobraževanje – raziskave – industrija skrbi tudi SRIP Tovarne prihodnosti. Podjetja poročajo o dobrih izkušnjah glede sodelovanja s fakultetami in inštituti. Fakulteta za strojništvo, denimo, je ta teden uradno odprla demonstracijski center Pametna tovarna. Ta je – poleg izobraževanju študentov – namenjen raziskavam novih tehnologij industrije 4.0 in konceptov pametne tovarne, s katerim lahko podjetja najdejo način za digitalno transformacijo in uvajanje pametne tovarne v lastnem realnem okolju.
 

V kakšne kadre vlagati?


V industriji 4.0, pri digitalni transformaciji podjetij in vzpostavljanju tovarne prihodnosti so ključni kadri. Po mnenju profesorja na strojni fakulteti Nika Herakoviča bosta v pametni tovarni ključna dva tipa kompetenc. Prve so tehnično-tehnološke kompetence, in sicer poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter poznavanje proizvodnih procesov. Druge pa so sociološke-socialne kompetence, saj pri pametni tovarni sodelujejo različni ljudje in delujejo v ekipi.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je včeraj izdala odločitev o sedem milijonov evrov težki podpori programu Kompetenčni centri za razvoj kadrov 2019–2022. Načrtuje se sofinanciranje vzpostavitve in delovanja najmanj desetih kompetenčnih centrov za razvoj kadrov oziroma partnerstev med podjetji. Podjetja, vključena v projektna partnerstva, bodo svoje zaposlene vključevala v različna usposabljanja, glede na tako imenovane kompetence prihodnosti.

image
Niko Herakovič v demonstracijskem centru Pametna tovarna na strojni fakulteti v Ljubljani. Foto Mavric Pivk

 

Katere razpise ponuja gospodarsko ministrstvo za pametne tovarne, avtomatizacijo in digitalizacijo?


Za področje digitalizacije je ministrstvo za gospodarski razvoj n tehnologije pripravilo Program za digitalizacijo in digitalno transformacijo MSP 2019-2023, ki vključuje komplementarne ukrepe, in sicer digitalno inovacijsko stičišče (2,6 milijona evrov), spodbude za e-poslovanje malih in srednjevelikih podjetij (MSP) z namenom internacionalizacije (9,45 milijona evrov, spodbude MSP pri digitalni transformaciji (12,3 milijona evrov) ter spodbude malih vrednosti oziroma vavčerji (8,5 milijona evrov). Vavčerji so za krepitev digitalnih kompetenc, pripravo digitalne strategije, zagotavljanje kibernetske varnosti in digitalni marketing.
 

Za kakšen namen se podeljuje denar na vavčerjih?


Javne pozive za digitalne vavčerje izvaja Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z Digitalnim inovacijskim stičiščem. Podjetja lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje upravičenih stroškov usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc, za dgitalni marketing, pripravo digitalne strategije ter za sistemski varnostni pregled in vdorni (penetracijski) test.
 

Koliko denarja lahko pridobijo upravičenci?


Slovenski podjetniški sklad bo sofinanciral upravičene stroške v višini največ 60 odstotkov, preostanek zagotavljajo upravičenci. Upoštevati je treba pravilo omejitve višine pomoči, torej skupna pomoč, dodeljena podjetju, ne sme presegati 200.000 evrov v zadnjih treh proračunskih letih, ne glede na obliko ali namen pomoči.
 

Kdo lahko prejme denar na digitalnih vavčerjih?


Ciljna skupina za pridobitev sredstev na omenjenih vavčerjih so mikro, mala in srednjevelika podjetja.
 

Kako se prijaviti za sredstva?


Vlogo je treba vložiti na naslov: Slovenski podjetniški sklad, ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor. Skrajni rok za oddajo vlog za pridobitev sredstev na omenjenih vavčerjih je 31. marec 2023. Za pomoč pri pripravi vloge so na voljo svetovalci mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada, za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
 

Kakšni razpisi bodo letos še na voljo?


Ministrstvo za gospodarstvo za letos pripravlja nov javni razpis za digitalno transformacijo, ki bo namenjen malim in srednjevelikim podjetjem v vzhodni kohezijski regiji v višini 12,3 milijona evrov do leta 2023 oziroma okoli 3,1 milijona evrov letno. Do julija načrtujejo objavo javnega razpisa za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA v vrednosti 4,6 milijona evrov in tretje odpiranje javnega razpisa RRI v verigah in mrežah vrednosti v vrednosti 14,2 milijona evrov.
 

Kaj so najpogostejše napake, ki jih podjetja delajo pri prijavah na tovrstne razpise?


Najpogostejša napaka je neustrezna priprava vloge. »To pripisujemo površnemu oziroma nenatančnemu branju zahtev, ki jih predpisuje javni razpis,« pravijo na gospodarskem ministrstvu, kjer pa večjih težav pri izvajanju javnih pozivov za digitalne vavčerje ne opažajo.

Digitalizacija v mlekarstvu

Avtomatizacija in digitalizacija sta v našem podjetju pomembni zlasti za proizvodni proces, pravijo v Ljubljanskih mlekarnah: »Najlaže to orišemo na primeru poti mleka v mlekarni. Ljubljanske mlekarne mleko odkupujemo od 2100 kmetov iz cele Slovenije, vsak dan ga na predelavo v Ljubljano pride nekaj čez 30 cistern. Vsaka cisterna je opremljena s tehnologijo za avtomatski odvzem vzorcev in zajem podatkov, tudi s čipom, s pomočjo katerega zagotavljamo brezžični prenos podatkov v informacijski sistem podjetja. Na ta način zagotavljamo, da v mlekarno vstopa izključno visokokakovostno mleko, ki je pogoj za varnost izdelkov in zadovoljstvo potrošnika. V posameznih oddelkih se celotna proizvodnja vodi iz kontrolnih sob, kjer operaterji na ekranih sproti spremljajo in kontrolirajo pot mleka. Za vsak izdelek je natančno določeno, na kakšni temperaturi mora biti mleko pasterizirano, na kakšni temperaturi mora biti izdelek polnjen, na kakšni temperaturi mora izdelek zoreti in tako naprej. Vse to je vodeno računalniško. To zagotavlja standardno kakovost izdelkov in pri tem ni odstopanj. Z zasloni niso opremljene le kontrolne sobe, ampak tudi posamezni stroji. V proizvodnji uporabljamo tudi sisteme za vizualno upravljanje, kar pomeni, da lahko operater na zaslon prikliče shemo tehnološkega postopka in določi želeno tehnološko pot. Na primer to mleko želim iz te cisterne prečrpati v drugo cisterno.« Bistvo teh povezav je, da se znajo stroji med seboj pogovarjati, da med seboj komunicirajo.