Delovni čas se je nekaterim podaljšal tudi za tri četrtine
Povprečni zaposleni v državah OECD je leta 2015 opravil približno 1800 delovnih ur, desetino manj kot pred 40 leti.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Povprečni zaposleni v državah OECD je leta 2015 opravil približno 1800 delovnih ur, v primerjavi s 1900 urami leta 1975. Na Japonskem, kjer so pred 40 leti delali največ, 2200 ur, se je število opravljenih ur zmanjšalo na 1700, prav toliko kot so jih pred tremi leti v povprečju naredili v Veliki Britaniji. V Franciji, kjer so ob prvem merjenju dosegali povprečje OECD, podobno kot tudi v ZDA, so zaposleni leta 2015 naredili še 1500 ur, v ZDA pa 1800.
Najnovejša Bainova analiza za ZDA kaže, da zaposleni z najvišjimi plačami delajo veliko več kot so pred 30 leti. Povprečno število opravljenih delovnih ur v tednu se v razvitem svetu krajša, a velike potrebe po visoko usposobljenih kadrih te delavce vodijo v dolge delovnike. Zaposlenost 64 starih moških z univerzitetno izobrazbo je bila pred nekaj leti za 21 odstotnih točki višja kot pri tistih s srednjo izobrazbo, izpostavljajo v Bainu.
Ko so ameriške delavce razdelili v pet razredov glede na višino njihovih zaslužkov in primerjali število opravljenih delovnih ur v posameznem razredu (analiza je objavljena pred nekaj dnevi, podatki se nanašajo na leto 2006), so ugotovili, da 27 odstotkov tistih, ki so se uvrstili v najvišji razred, dela več kot 50 ur na teden, njihov delovni čas se je v primerjavi z letom 1979 povečal za 77 odstotkov.
Občutno več so ob zadnjem merjenju delali tudi tisti, ki so se glede na prejemke uvrščali v drugi najmanj razred: več kot 50 ur na teden jih je delalo 22 odstotkov, leta 1979 pa 14 odstotkov. Zaposleni s plačami v četrtem razredu (torej drugem najvišjem) so ob zadnjem merjenju delali manj kot leta 1979, in sicer jih je 17 odstotkov poročalo o več kot 50-urnem tedenskem delovniku (prej 18 odstotkov).
Tistim, ki zaslužijo najmanj, so se delovne ure v opazovanem obdobju zmanjšale za 39 odstotkov. Medtem ko jih je leta 1979 22 odstotkov poročalo o več kot 50-urnem delovniku, jih je leta 2006 takšen delovnik imel 13 odstotkov.
Najnovejša Bainova analiza za ZDA kaže, da zaposleni z najvišjimi plačami delajo veliko več kot so pred 30 leti. Povprečno število opravljenih delovnih ur v tednu se v razvitem svetu krajša, a velike potrebe po visoko usposobljenih kadrih te delavce vodijo v dolge delovnike. Zaposlenost 64 starih moških z univerzitetno izobrazbo je bila pred nekaj leti za 21 odstotnih točki višja kot pri tistih s srednjo izobrazbo, izpostavljajo v Bainu.
Ko so ameriške delavce razdelili v pet razredov glede na višino njihovih zaslužkov in primerjali število opravljenih delovnih ur v posameznem razredu (analiza je objavljena pred nekaj dnevi, podatki se nanašajo na leto 2006), so ugotovili, da 27 odstotkov tistih, ki so se uvrstili v najvišji razred, dela več kot 50 ur na teden, njihov delovni čas se je v primerjavi z letom 1979 povečal za 77 odstotkov.
Občutno več so ob zadnjem merjenju delali tudi tisti, ki so se glede na prejemke uvrščali v drugi najmanj razred: več kot 50 ur na teden jih je delalo 22 odstotkov, leta 1979 pa 14 odstotkov. Zaposleni s plačami v četrtem razredu (torej drugem najvišjem) so ob zadnjem merjenju delali manj kot leta 1979, in sicer jih je 17 odstotkov poročalo o več kot 50-urnem tedenskem delovniku (prej 18 odstotkov).
Tistim, ki zaslužijo najmanj, so se delovne ure v opazovanem obdobju zmanjšale za 39 odstotkov. Medtem ko jih je leta 1979 22 odstotkov poročalo o več kot 50-urnem delovniku, jih je leta 2006 takšen delovnik imel 13 odstotkov.
