Najbolj dinamični iskalci dela običajno postanejo podjetniki
Mladi so zagreti za fleksibilne zaposlitve, ne glede na obliko dela pa je zanje najbolj pomembno, da zaslužijo za dostojno življenje.
Odpri galerijo
Mlada generacija je bolj naklonjena fleksibilnemu delu kot starejši. Foto Shutterstock
Podjetje, ki pripravlja izdajo leksikona, prek linkedina išče dva slovenska jezikoslovca, ki bosta preverjala zapisana imena slovenskih krajev in dodala njihov fonetični zapis oziroma način izgovorjave. Leksikon bodo uporabljali v avtomobilskih navigacijskih sistemih. Nemara je za kandidata posebej vabljivo, da se mu ne bo treba nikamor voziti ali seliti, saj gre za delo na daljavo, za omejen čas trajanja projekta, in to za 10 do 15 ur na teden. Tipična sodobna oblika dela, kakršnih je v ponudbi kadrovskih agencij in na drugih oglaševalskih platformah – tudi pri nas – čedalje več.
Nič čudnega. Z družbenim in gospodarskim (posebej pa tehnološkim) razvojem se krepi potreba po fleksibilnih oblikah zaposlovanja, ki spreminjajo klasični model delovnega razmerja za nedoločen čas in za polni delovni čas. Obe strani, tako delodajalci kot delavci, sta pri tem zelo inovativni. »Pod izrazom nove oblike zaposlovanja poznamo številne koncepte, ki so osredotočeni na prožnost, uporabo novih informacijskih tehnologij ter se prilagajajo družbenim in gospodarskim spremembam,« pojasnjuje Mojca Cek s centra za poslovno usposabljanje pri GZS. »Pojavljajo se že vse od leta 2000. Predvsem po gospodarski krizi leta 2008 razvijalci politik iščejo načine za zmanjšanje brezposelnosti in ustvarjanje delovnih mest.« Evropska unija spodbuja razvoj na tem področju, saj, kot so zapisali analitiki Eurofounda v poročilu za leto 2015, »želi raziskati odzive politike na spreminjanje strukture zaposlovanja, podpirati delodajalce in delojemalce v prizadevanjih za ohranjanje trajnega zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest«. V poročilu so opredelili devet novih oblik zaposlitve, ki predstavljajo nov odnos med delodajalcem in zaposlenim ali odjemalcem oziroma delavcem in nov način dela.
V Sloveniji sicer vseh v svetu znanih oblik fleksibilnega dela še ni. Po deležu zaznanih glede na tradicionalne zaposlitve pa zaostajamo za evropskim povprečjem (in še bolj za Ameriko, kjer so nove oblike dela že v večini). Se pa nabor teh oblik širi, kot pravi Cekova, predvsem zaradi pomanjkanja rednih služb za mlade in iskanja novih možnosti pridobivanja dohodka. K spremembam torej silijo delodajalce in delojemalce tudi razmere na trgu dela.
Poklicni barometer, pilotna raziskava zavoda za zaposlovanje za leto 2018, denimo kaže, da večina zavodovih območnih enot boleha za pomanjkanjem kadrov, v petih je trg dela v ravnovesju, nikjer pa ponudba dela skupno ne presega povpraševanja. Na nacionalni ravni je seznam deficitarnih poklicev (tistih, za katere se predvideva, da bodo potrebe delodajalcev po njih v naslednjem letu presegle ponudbo na trgu dela) neprimerljivo daljši od seznama presežnih (kjer bo razpisanih delovnih mest več od iskalcev zaposlitve), pa tudi od ravnovesnega seznama. Barometer razkriva še razloge za primanjkljaj iskalcev zaposlitve, med pomembnimi je na primer neugoden delovni čas.
Na oko na prvem seznamu prevladujejo inženirji, tehniki, skratka naravoslovci, in proizvodni delavci, šoferji, gostinci, na drugem pa družboslovci. Logična prihodnja poteza delodajalcev, ki s težavo najdejo kader, je, da se bodo kandidatom prilagajali tudi z zaposlitvenimi pogoji, v interesu teh pa je (če narava dela to dopušča), da čim laže prehajajo od enega do drugega ponudnika dela, da delajo projektno, za več naročnikov, da delajo od doma, da jih ne omejuje redni delovni čas, da se individualno dogovarjajo o plačilu za delo. Nasprotno si bodo družboslovci in uradniki povečini verjetno želeli redne zaposlitve za nedoločen čas.
Po splošnem prepričanju je sodobnim oblikam delovnega razmerja in uporabi različnih komunikacijskih kanalov in prilagojenemu delovnemu času bolj naklonjena mlajša generacija. Tezo smo preverili v Mladinskem svetu Slovenije. Jasmina Opec Vöröš, na MSS pristojna za zaposlovanje, medgeneracijski dialog in socialne zadeve, pravi: »Mladi so zelo heterogena skupina, tako po svojih prepričanjih, zanimanjih, pogledu na svet kakor po načinu življenja in dela. Za nekatere je pogodba za nedoločen čas, po možnosti v javni upravi, življenjski cilj, drugi si nikakor ne predstavljajo, da bi vsak dan hodili v službo, delali po osem ur, po vnaprej določenem urniku. Bolj kot razlikovanje med družboslovci in naravoslovci so za njihovo odločitev o načinu dela pomembne njihove značajske lastnosti, okolje, iz katerega prihajajo, pa tudi dovzetnost za spremembe in novosti, ki jih prinaša čas. Vsem pa je skupna želja, da bi s tem, kar delajo, kamor vlagajo svoje znanje in čas, lahko dostojno živeli in kakovostno preživljali prosti čas.«
Opec Vöröševa dodaja, da bo v prihodnosti novih oblik dela, ki jih prinašajo tehnološke spremembe, še več. Pomembno je, da se država tega zaveda in že danes išče rešitve, s katerimi bo poskrbela, da nove oblike dela ne bodo ogrozile sistema socialne zaščite, ki ga imamo danes (pokojninska, zdravstvena blagajna).
Vsaka nova generacija, ki pride na trg, je bolj naklonjena fleksibilnim oblikam zaposlitve, se strinja Viviana Žorž iz Adecca, ki je nedavno objavil študijo o pomenu fleksibilnega dela. »Mlajše generacije vidijo večjo možnost osebnega razvoja v tem, da so manj vezane in da izkušnje nabirajo hitreje pri različnih delodajalcih, kar jim med drugim omogoča razvoj tehnologije, poleg tega pa znajo to svojo pripravljenost prodati po višji ceni. To velja predvsem za kvalificirane in ambiciozne iskalce zaposlitve.
Odnos do oblike dela je odvisen od starostne skupine, izobrazbe in področja dela, pa tudi od povsem osebne situacije in preferenc.« Fleksibilno delo je na primer precej pogosto v informacijski tehnologiji. V Sloveniji bolj dinamični iskalci zaposlitve po mnenju sogovornice pogosto preskočijo to prvo fazo in postanejo podjetniki. Ti tvorijo največjo skupino med fleksibilnimi oblikami zaposlitve.
Sicer pa bodo jedro, ki ustvarja vrednost podjetja, vedno tvorili delavci, zaposleni za nedoločen čas, meni Žorževa. Pri fleksibilnem delu bi morali delodajalci zaupati sodelavcem, da delajo od doma in si sami ustrezno prilagajajo delovni čas, v resnici pa veliko podjetij hoče ohraniti neko stopnjo nadzora. V Adeccu opažajo, da se jih vse več odloča za evidentiranje delovnega časa. Po drugi strani tehnologija omogoča vedno večjo stopnjo tako imenovanega pametnega dela – dela z drugih lokacij, povečuje se tudi »outsourcing« različnih funkcij in v podjetjih ostanejo samo ključne funkcije. Mnogi iščejo zaposlitev, pri kateri se jim ni treba trajno vezati, in delodajalci jim bodo morali zaradi spremenjenega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela prej ali slej prisluhniti.
Omenjena študija – Adecco jo je pripravil skupaj z Linkedinom – ugotavlja, da je fleksibilno delo prava priložnost za zadovoljitev osebnih potreb in kariernih ambicij. V takem okolju visoko usposobljeni strokovnjaki, samozaposleni posamezniki, hitreje zasedejo višje položaje. Kar 54 odstotkov vključenih v fleksibilno delo laže uresničuje lastne cilje in ambicije, za 36 odstotkov pa je to le varnostna mreža, preden najdejo redno delo.
Posebej so analitiki vzeli pod drobnogled odnos mladih (od 18 do 26 let) do teh oblik dela. Od tistih, ki delajo pogodbeno, si jih kar 82 odstotkov želi še naprej ohraniti fleksibilno zaposlitev – čeprav se zavedajo njenih pasti. Med brezposelnimi ali zaposlenimi v tradicionalnih službah jih skoraj polovica razmišlja o prehodu na fleksibilno delo, le za 23 odstotkov pa bi bila to zadnja možnost. Negativen odnos do tega ima le peščica, pretežno vidijo fleksibilno delo kot dolgoročno karierno izbiro.
Da bi omogočili nadaljnji razmah fleksibilnega dela, bo treba temu prilagoditi okolje: delodajalci naj bi posodobili svoje strategije pridobivanja človeških virov, država bo morala s spremembo zakonodaje zagotoviti enako socialno varnost delavcev, ne glede na to, po kakšni pogodbi bodo zaposleni, šolski sistem pa bo moral študentom priučiti spretnosti mreženja in upravljanja projektov.
Devet novih oblik
Nič čudnega. Z družbenim in gospodarskim (posebej pa tehnološkim) razvojem se krepi potreba po fleksibilnih oblikah zaposlovanja, ki spreminjajo klasični model delovnega razmerja za nedoločen čas in za polni delovni čas. Obe strani, tako delodajalci kot delavci, sta pri tem zelo inovativni. »Pod izrazom nove oblike zaposlovanja poznamo številne koncepte, ki so osredotočeni na prožnost, uporabo novih informacijskih tehnologij ter se prilagajajo družbenim in gospodarskim spremembam,« pojasnjuje Mojca Cek s centra za poslovno usposabljanje pri GZS. »Pojavljajo se že vse od leta 2000. Predvsem po gospodarski krizi leta 2008 razvijalci politik iščejo načine za zmanjšanje brezposelnosti in ustvarjanje delovnih mest.« Evropska unija spodbuja razvoj na tem področju, saj, kot so zapisali analitiki Eurofounda v poročilu za leto 2015, »želi raziskati odzive politike na spreminjanje strukture zaposlovanja, podpirati delodajalce in delojemalce v prizadevanjih za ohranjanje trajnega zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest«. V poročilu so opredelili devet novih oblik zaposlitve, ki predstavljajo nov odnos med delodajalcem in zaposlenim ali odjemalcem oziroma delavcem in nov način dela.
Infografika Delo
V Sloveniji sicer vseh v svetu znanih oblik fleksibilnega dela še ni. Po deležu zaznanih glede na tradicionalne zaposlitve pa zaostajamo za evropskim povprečjem (in še bolj za Ameriko, kjer so nove oblike dela že v večini). Se pa nabor teh oblik širi, kot pravi Cekova, predvsem zaradi pomanjkanja rednih služb za mlade in iskanja novih možnosti pridobivanja dohodka. K spremembam torej silijo delodajalce in delojemalce tudi razmere na trgu dela.
Delodajalci se bodo morali prilagajati
Poklicni barometer, pilotna raziskava zavoda za zaposlovanje za leto 2018, denimo kaže, da večina zavodovih območnih enot boleha za pomanjkanjem kadrov, v petih je trg dela v ravnovesju, nikjer pa ponudba dela skupno ne presega povpraševanja. Na nacionalni ravni je seznam deficitarnih poklicev (tistih, za katere se predvideva, da bodo potrebe delodajalcev po njih v naslednjem letu presegle ponudbo na trgu dela) neprimerljivo daljši od seznama presežnih (kjer bo razpisanih delovnih mest več od iskalcev zaposlitve), pa tudi od ravnovesnega seznama. Barometer razkriva še razloge za primanjkljaj iskalcev zaposlitve, med pomembnimi je na primer neugoden delovni čas.
Na oko na prvem seznamu prevladujejo inženirji, tehniki, skratka naravoslovci, in proizvodni delavci, šoferji, gostinci, na drugem pa družboslovci. Logična prihodnja poteza delodajalcev, ki s težavo najdejo kader, je, da se bodo kandidatom prilagajali tudi z zaposlitvenimi pogoji, v interesu teh pa je (če narava dela to dopušča), da čim laže prehajajo od enega do drugega ponudnika dela, da delajo projektno, za več naročnikov, da delajo od doma, da jih ne omejuje redni delovni čas, da se individualno dogovarjajo o plačilu za delo. Nasprotno si bodo družboslovci in uradniki povečini verjetno želeli redne zaposlitve za nedoločen čas.
Mladi: različni interesi, cilj pa isti
Po splošnem prepričanju je sodobnim oblikam delovnega razmerja in uporabi različnih komunikacijskih kanalov in prilagojenemu delovnemu času bolj naklonjena mlajša generacija. Tezo smo preverili v Mladinskem svetu Slovenije. Jasmina Opec Vöröš, na MSS pristojna za zaposlovanje, medgeneracijski dialog in socialne zadeve, pravi: »Mladi so zelo heterogena skupina, tako po svojih prepričanjih, zanimanjih, pogledu na svet kakor po načinu življenja in dela. Za nekatere je pogodba za nedoločen čas, po možnosti v javni upravi, življenjski cilj, drugi si nikakor ne predstavljajo, da bi vsak dan hodili v službo, delali po osem ur, po vnaprej določenem urniku. Bolj kot razlikovanje med družboslovci in naravoslovci so za njihovo odločitev o načinu dela pomembne njihove značajske lastnosti, okolje, iz katerega prihajajo, pa tudi dovzetnost za spremembe in novosti, ki jih prinaša čas. Vsem pa je skupna želja, da bi s tem, kar delajo, kamor vlagajo svoje znanje in čas, lahko dostojno živeli in kakovostno preživljali prosti čas.«
Država bi morala poiskati rešitve, s katerimi bo poskrbela, da nove oblike dela ne bodo ogrozile sedanjega sistema socialne zaščite.
Opec Vöröševa dodaja, da bo v prihodnosti novih oblik dela, ki jih prinašajo tehnološke spremembe, še več. Pomembno je, da se država tega zaveda in že danes išče rešitve, s katerimi bo poskrbela, da nove oblike dela ne bodo ogrozile sistema socialne zaščite, ki ga imamo danes (pokojninska, zdravstvena blagajna).
Manj vezani, boljši pogajalci
Vsaka nova generacija, ki pride na trg, je bolj naklonjena fleksibilnim oblikam zaposlitve, se strinja Viviana Žorž iz Adecca, ki je nedavno objavil študijo o pomenu fleksibilnega dela. »Mlajše generacije vidijo večjo možnost osebnega razvoja v tem, da so manj vezane in da izkušnje nabirajo hitreje pri različnih delodajalcih, kar jim med drugim omogoča razvoj tehnologije, poleg tega pa znajo to svojo pripravljenost prodati po višji ceni. To velja predvsem za kvalificirane in ambiciozne iskalce zaposlitve.
Odnos do oblike dela je odvisen od starostne skupine, izobrazbe in področja dela, pa tudi od povsem osebne situacije in preferenc.« Fleksibilno delo je na primer precej pogosto v informacijski tehnologiji. V Sloveniji bolj dinamični iskalci zaposlitve po mnenju sogovornice pogosto preskočijo to prvo fazo in postanejo podjetniki. Ti tvorijo največjo skupino med fleksibilnimi oblikami zaposlitve.
Sicer pa bodo jedro, ki ustvarja vrednost podjetja, vedno tvorili delavci, zaposleni za nedoločen čas, meni Žorževa. Pri fleksibilnem delu bi morali delodajalci zaupati sodelavcem, da delajo od doma in si sami ustrezno prilagajajo delovni čas, v resnici pa veliko podjetij hoče ohraniti neko stopnjo nadzora. V Adeccu opažajo, da se jih vse več odloča za evidentiranje delovnega časa. Po drugi strani tehnologija omogoča vedno večjo stopnjo tako imenovanega pametnega dela – dela z drugih lokacij, povečuje se tudi »outsourcing« različnih funkcij in v podjetjih ostanejo samo ključne funkcije. Mnogi iščejo zaposlitev, pri kateri se jim ni treba trajno vezati, in delodajalci jim bodo morali zaradi spremenjenega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela prej ali slej prisluhniti.
Hitreje po karierni lestvici
Omenjena študija – Adecco jo je pripravil skupaj z Linkedinom – ugotavlja, da je fleksibilno delo prava priložnost za zadovoljitev osebnih potreb in kariernih ambicij. V takem okolju visoko usposobljeni strokovnjaki, samozaposleni posamezniki, hitreje zasedejo višje položaje. Kar 54 odstotkov vključenih v fleksibilno delo laže uresničuje lastne cilje in ambicije, za 36 odstotkov pa je to le varnostna mreža, preden najdejo redno delo.
Posebej so analitiki vzeli pod drobnogled odnos mladih (od 18 do 26 let) do teh oblik dela. Od tistih, ki delajo pogodbeno, si jih kar 82 odstotkov želi še naprej ohraniti fleksibilno zaposlitev – čeprav se zavedajo njenih pasti. Med brezposelnimi ali zaposlenimi v tradicionalnih službah jih skoraj polovica razmišlja o prehodu na fleksibilno delo, le za 23 odstotkov pa bi bila to zadnja možnost. Negativen odnos do tega ima le peščica, pretežno vidijo fleksibilno delo kot dolgoročno karierno izbiro.
Da bi omogočili nadaljnji razmah fleksibilnega dela, bo treba temu prilagoditi okolje: delodajalci naj bi posodobili svoje strategije pridobivanja človeških virov, država bo morala s spremembo zakonodaje zagotoviti enako socialno varnost delavcev, ne glede na to, po kakšni pogodbi bodo zaposleni, šolski sistem pa bo moral študentom priučiti spretnosti mreženja in upravljanja projektov.
