Po tem je človek na delovnem mestu pripravljen na vse
V službi je lahko samo približno tako naporno, nikoli pa ni tako težko zaradi adrenalina in stresa, ki jih prinese le tekmovanje.
Odpri galerijo
Precej podjetij pri nas organizira hackathone (na fotografiji Petrolov), ki so priložnost za urjenje mehkih veščin in predstavitev morebitnemu delodajalcu. Foto ABC pospeševalnik
Tekmovanje dijaških podjetij, podjetniško tekmovanje Popri za šolarje, dijake in študente, evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih Euroskills, evropske statistične igre, mednarodno fizikalno tekmovanje v timski izdelavi in odpiranju fizikalnih sefov, tekmovanje z mobilnimi roboti Robocup, srednješolska projektna olimpijada Genius, Research Challenge za študente ekonomije, globalni Nasin izziv Spaceapp, inovativni vikendi ali hackathoni … V Sloveniji in tujini, v okviru šolskih dejavnosti in zunaj njih je vrsta priložnosti za vključevanje mladih v tekmovanja, izzive, v katere se izplača vložiti čas in energijo.
»Tekmovanja so posebna izkušnja. Četudi tekmuješ v nečem, s čimer se ukvarjaš vsak dan, sta pristop in nastop drugačna. Med pripravami veliko analiziraš, razmišljaš o svojem delu, o tem, kaj moraš narediti in kako. To pomaga v realnem delovnem okolju, omogoča, da trezneje razmišljaš, predvsem pa si bolj pripravljen in samozavesten, ko se v interakciji z gostom zgodi kaj nepredvidljivega. V službi je lahko samo približno tako naporno, kot je na tekmovanju, nikoli pa ni tako težko zaradi adrenalina, pričakovanj in stresa, ki jih lahko prinese le tekmovanje,« ugotavlja Emin Tiganj, študent gostinstva na BIC Ljubljana. Z nastopi tudi v mednarodni konkurenci ima že kar nekaj izkušenj, zdaj pa se ob študentskem delu v enem od prestižnih ljubljanskih bistrojev intenzivno pripravlja na septembrsko tekmovanje Euroskills, na katerem bo po zmagi na nacionalni ravni, na Sloveniaskills, našo državo zastopal v strežbi.
Ne le izkušnje, takšna tekmovanja in priprave nanje prinesejo tudi nova spoznanja o sebi. »Ko sem se udeležil tekmovanja v mešanju koktajlov, doživel vso to evforijo, sem ugotovil, da me zanimata barmanstvo in strežba. In da mi to gre res dobro, zato sem se začel nadgrajevati na tem področju,« je povedal Tiganj, ki je še na začetku študija mislil, da je njegovo področje turizem. Vsa tekmovanja, ki se jih je udeležil od takrat, so mu prinesla različno nišno znanje, ki ga v šoli nikoli ne bi mogel dobiti. »Z vsakim tekmovanjem si stopničko višje, imaš več znanja, več izkušenj, je pa res, da je v to treba nekaj vložiti,« pravi sogovornik in dodaja, da je spoznal veliko ljudi iz stroke, ki so mu pripravljeni pomagati, in dobil marsikatero ponudbo za študentsko delo in tudi za zaposlitev.
»Potencialni delodajalci na tekmovanju vidijo tvoje sposobnosti, koliko si pripravljen vložiti v svojo kariero, da bi se rad še dodatno učil. Najlažje ugotovijo, ali je nekdo ustrezen kandidat zanje, ko ga vidijo pri delu in kako se odziva v stresnih okoliščinah,« je Tiganj opozoril tudi na možnost predstavitve morebitnim delodajalcem na tekmovanjih.
Sara Gošnak z republiškega centra za poklicno izobraževanje, ki je ob finančni podpori države ter sredstev iz evropskega socialnega sklada nacionalni koordinator za Euroskills, opisuje to tekmovanje kot prelomnico v kariernem razvoju tekmovalcev. »Že samo z udeležbo si povečajo možnosti za zaposlitev, ne samo v Sloveniji, tudi v tujini. Z intenzivnimi pripravami in sodelovanjem s strokovnimi mentorji pridobijo dodatno znanje ter izkušnje in s tem postanejo konkurenčnejši v primerjavi z vrstniki. Trdo delo in stresne situacije pa jih pripravijo na realno delovno okolje,« je poudarila Gošnakova.
S tekmovanji udeleženci urijo tudi različne veščine. Bojan Ivanc iz društva CFA Slovenija, ki je koordinator Research Challengea pri nas, pri tem tekmovanju kot prednost navaja nabiranje izkušenj s projektnim delom in timsko delo, oboje pa je, pravi, zelo pomembno v sodobnih delovnih organizacijah. Z vsebinskega vidika je tekmovanje »nadgradnja znanja, usvojenega na fakulteti, lahko tudi pomembna referenca pri iskanju zaposlitve, dodana vrednost nekaterih je še interdisciplinarnost«. Kot še poudarja Ivanc, je zelo koristno, da denimo ekonomisti spoznajo, da razmišljajo drugače kot pravniki, ti pa drugače kot sociologi.
Tekmovanje pomaga do večje samozavesti
»Tekmovanja so posebna izkušnja. Četudi tekmuješ v nečem, s čimer se ukvarjaš vsak dan, sta pristop in nastop drugačna. Med pripravami veliko analiziraš, razmišljaš o svojem delu, o tem, kaj moraš narediti in kako. To pomaga v realnem delovnem okolju, omogoča, da trezneje razmišljaš, predvsem pa si bolj pripravljen in samozavesten, ko se v interakciji z gostom zgodi kaj nepredvidljivega. V službi je lahko samo približno tako naporno, kot je na tekmovanju, nikoli pa ni tako težko zaradi adrenalina, pričakovanj in stresa, ki jih lahko prinese le tekmovanje,« ugotavlja Emin Tiganj, študent gostinstva na BIC Ljubljana. Z nastopi tudi v mednarodni konkurenci ima že kar nekaj izkušenj, zdaj pa se ob študentskem delu v enem od prestižnih ljubljanskih bistrojev intenzivno pripravlja na septembrsko tekmovanje Euroskills, na katerem bo po zmagi na nacionalni ravni, na Sloveniaskills, našo državo zastopal v strežbi.
Ne le izkušnje, takšna tekmovanja in priprave nanje prinesejo tudi nova spoznanja o sebi. »Ko sem se udeležil tekmovanja v mešanju koktajlov, doživel vso to evforijo, sem ugotovil, da me zanimata barmanstvo in strežba. In da mi to gre res dobro, zato sem se začel nadgrajevati na tem področju,« je povedal Tiganj, ki je še na začetku študija mislil, da je njegovo področje turizem. Vsa tekmovanja, ki se jih je udeležil od takrat, so mu prinesla različno nišno znanje, ki ga v šoli nikoli ne bi mogel dobiti. »Z vsakim tekmovanjem si stopničko višje, imaš več znanja, več izkušenj, je pa res, da je v to treba nekaj vložiti,« pravi sogovornik in dodaja, da je spoznal veliko ljudi iz stroke, ki so mu pripravljeni pomagati, in dobil marsikatero ponudbo za študentsko delo in tudi za zaposlitev.
Konkurenčna prednost pred vrstniki
»Potencialni delodajalci na tekmovanju vidijo tvoje sposobnosti, koliko si pripravljen vložiti v svojo kariero, da bi se rad še dodatno učil. Najlažje ugotovijo, ali je nekdo ustrezen kandidat zanje, ko ga vidijo pri delu in kako se odziva v stresnih okoliščinah,« je Tiganj opozoril tudi na možnost predstavitve morebitnim delodajalcem na tekmovanjih.
Sara Gošnak z republiškega centra za poklicno izobraževanje, ki je ob finančni podpori države ter sredstev iz evropskega socialnega sklada nacionalni koordinator za Euroskills, opisuje to tekmovanje kot prelomnico v kariernem razvoju tekmovalcev. »Že samo z udeležbo si povečajo možnosti za zaposlitev, ne samo v Sloveniji, tudi v tujini. Z intenzivnimi pripravami in sodelovanjem s strokovnimi mentorji pridobijo dodatno znanje ter izkušnje in s tem postanejo konkurenčnejši v primerjavi z vrstniki. Trdo delo in stresne situacije pa jih pripravijo na realno delovno okolje,« je poudarila Gošnakova.
Nadgradnja formalno pridobljenega znanja
S tekmovanji udeleženci urijo tudi različne veščine. Bojan Ivanc iz društva CFA Slovenija, ki je koordinator Research Challengea pri nas, pri tem tekmovanju kot prednost navaja nabiranje izkušenj s projektnim delom in timsko delo, oboje pa je, pravi, zelo pomembno v sodobnih delovnih organizacijah. Z vsebinskega vidika je tekmovanje »nadgradnja znanja, usvojenega na fakulteti, lahko tudi pomembna referenca pri iskanju zaposlitve, dodana vrednost nekaterih je še interdisciplinarnost«. Kot še poudarja Ivanc, je zelo koristno, da denimo ekonomisti spoznajo, da razmišljajo drugače kot pravniki, ti pa drugače kot sociologi.
