Predstavitvena informacija

Skupaj do cilja: veter v jadra novih zmag

Začrtan jasen cilj, prava strategija, nenehno analiziranje spreminjajočih se okoliščin, izbira prave ekipe in medsebojno zaupanje: vse to so lastnosti, ki povezujejo svet upravljanja vzajemnih skladov in svet jadranja. Za oba veljajo podobna pravila in pri obeh se izkaže, da je dolgoročno trdo delo tisto, ki prinaša najboljši rezultat.

Objavljeno
17. junij 2019 11.20
Posodobljeno
17. junij 2019 11.24
Kaj povezuje svet upravljanja vzajemnih skladov in svet jadranja? Foto: Getty Images
Promo Delo
Promo Delo

Zgodbe ljudi z različnih področij se v življenju prepletajo na zanimive načine. Primoža Cenclja, upravljavca iz KD Skladov, trikrat razglašenega za najboljšega v Sloveniji, in Mitjo Margona, dvakratnega olimpijca in človeka, ki tudi po športni upokojitvi ostaja zaprisežen jadranju poslovno in zasebno, je povezal teambuilding na morju. Primož se je kopnega držal veliko raje kot vode, Mitja pa se ni nikoli imel za posebnega finančnega poznavalca. Potem pa sta, kot pojasnjujeta zdaj s prijateljskim nasmehom, za več ur obsedela sama na barki sredi zaliva, poskušala drug drugemu razložiti, kaj je najpomembneje za uspeh pri delu, ki ga opravljata, in ugotovila, kako podobna je pot do uspeha. Skupaj z njima iščemo vzporednice med upravljanjem naložb in jadranjem ter ugotavljamo, kako izbrati optimum.

ZAUPANJE JE KLJUČNO ZA USPEH
V naložbah je izjemno pomembno zaupanje. Izbira pravega svetovalca oziroma družbe za upravljanje je ključna. Prvi korak je že ugotovitev, da velika večina varčevalcev nima potrebnega znanja, izkušenj, pa tudi časa, da bi sama izbirala in upravljala naložbe. »Investiranje brez izkušenj je kot skok na glavo v vodo, za katero ne vemo, kako globoka je,« slikovito opiše take odločitve Primož Cencelj. »Če skočimo ob plimi, se lahko vse dobro izide. Težava pa je, ker ne vemo, ali je zdaj plima ali oseka. Zato je prvi korak, da poiščemo nasvet.« Pri tem se obrestuje izbrati družbo, ki je na dobrem glasu, lahko svoje rezultate transparentno prikaže in jo zna zaradi dobrega upravljanja nagraditi tudi stroka. Naslednji korak pa sta zaupanje in vzpostavitev pravega odnosa s svetovalcem. Ta je tisti, ki vlagatelja spoznava, ugotavlja, kje so njegove meje, kar zadeva donose glede na sprejemljivo raven tveganja, ter ustvarja portfelj, ki bo vlagatelja vodil do želenega cilja.
Enako velja za jadranje. Zgraditi je treba odnos, da jadrnica pluje v pravo smer s pravo hitrostjo. »V športu, kakršen je razred 470, tekmujeta skupaj dva posameznika, krmar in flokist. Oba morata verjeti, da je drugi član posadke ravno tako predan cilju. Potem se lahko razvije zaupanje. Cilj mora biti skupen, tekmovalca morata čutiti, da njuno delo prinaša skupne sadove. Ustvariti je treba situacijo 'win-win',« je prepričan Mitja Margon.

PRI SKUPNEM CILJU SO VLOGE RAZDELJENE
Cilj je skupen, se pa takoj postavi naslednje vprašanje: kako se delijo vloge? Kje postavimo mejo, pri kateri zaupamo partnerju in ne dvomimo o njegovih odločitvah in se z njimi ne ukvarjamo – ne zato, ker se ne želimo, ampak zato, ker zaupamo drugemu in vemo, da bo na tem področju svoje delo opravil najbolje?

Ne gre le za odnos med vlagateljem in svetovalcem ali družbo, ki ji je zaupal svoja sredstva v upravljanje. Tu se ponuja analogija z jadrnico, tokrat recimo z nekoliko večjo, s posadko, ki ne šteje le dveh oseb. Pri upravljanju obstaja v timu več različnih vlog, različni člani so odgovorni za tipe naložb, sektorje ...

Primož Cencelj kljub temu, da je bil v zadnjih petih letih kar trikrat izbran za najboljšega upravljavca v Sloveniji (po strokovnem izboru Mojih financ), prav v timskem pristopu vidi veliko prednost KD Skladov. »Upravljanje je timsko in razdeljeno. Najbolj splošno se delimo tako, da eni pokrivajo delnice, drugi obveznice. Potem je tu še vrsta delitev. Nekateri člani pokrivajo regije, drugi sklade. A princip dela je enak. Vsak tim ima vodjo, ta pa mora poznati proces in izbrati sodelavce, ki jim lahko zaupa. Smo profesionalci na barki. Pomembni so naše medsebojno zaupanje, delitev vlog, prava komunikacija in usmerjenost na isti cilj.

ZA CILJ POSTAVIMO PRAVO DOLGOROČNO STRATEGIJO
Cilj, optimalno varčevanje ali pa tekmovalni uspeh, sta si v naložbah in jadranju spet zelo podobna, ugotavljata tudi našasogovornika. Hkrati pa opozarjata, da moramo povsod najprej pripraviti dober načrt in se ga nato držati. Postaviti si je treba dolgoročno strategijo, hkrati pa ugotoviti, koliko kratkoročnih prilagoditev je potrebnih, da pridemo do cilja najhitreje (na vodi) ali z ustreznim donosom (v naložbah).

Margon opisuje jadralno oziroma regatno polje kot teren z znano startno in ciljno linijo, pri katerem sicer poznamo glavne značilnosti, a ni niti dvakrat enak.

Vetrove, ki ponavadi pihajo na kraju tekme, poznajo vsi, tudi vremensko napoved vedo vsi vnaprej. Potem pa se zgodi nepregledno število različnih sprememb. Veter se začne obračati, polje je razgibano, razmere pa se lahko hitro spreminjajo. Takrat se izkaže, kdo ima znanje in izkušnje, da lahko spremembe izkoristi v svoj prid. Vsaka malenkost lahko odloča in v na videz drobnih korekturah se lahko skriva razlika med vrhunskim uspehom, povprečjem ali izgubljeno priložnostjo.
Številne, obiičajnemu opazovalcu skrite spremembe, se dogajajo tako kot na morju tudi v svetu naložb.

»Pri finančnih trgih je izziv še večji,« opisuje trge in finančne odločitve Cencelj. »Preden se podamo na odprto, moramo oceniti ne le to, ali je barka prava, ampak tudi, ali smo jo usmerili proti pravemu cilju. Potem moramo ugotoviti, s kakšno ekipo bomo veter in sunke, ki bi bili za koga morda premočni, izkoristili za to, da bomo hitreje jadrali proti cilju.«

Prihodnosti nikoli ne moremo napovedati v podrobnosti, imamo samo predstave, kaj se bo zgodilo. Vlagatelj se mora dobro poznati, če želi, da mu uspe. Je res dolgoročen vlagatelj, ki ima čas za čudovito dolgoletno pot, ali pa se bo na poti izkazalo, da si v resnici želi priti v varen pristan veliko prej? »Naložbena regata se v takem primeru bistveno skrajša,« uporabi prispodobo iz jadranja Cencelj.

image
Primoža Cenclja in Mitjo Margona je povezal teambuilding na morju. Foto: KD Skladi


TVEGANJE JE DEL POTI DO CILJA NA MORJU ...
Pomembno vprašanje, pri katerem se pri naložbah predvsem novi vlagatelji pogosto ustavijo ali pa se pri njih celo zbudi dvom o odločitvi za varčevanje, je tveganje. Že izraz je včasih dovolj, da koga prestraši.

S ponazoritvijo iz tekmovalnega jadranja bo predstava lažja. »Tveganje ni samo po sebi nekaj negativnega, ampak je sestavni del vsake zgodbe,« pravi Margon. »Tisto, kar je pomembno, pa je, da pri tveganju poznaš svoje omejitve in da tvegaš toliko, kolikor si pripravljen izgubiti in tudi lahko izgubiš. Včasih jadraš v floti drugih in v nekem trenutku začutiš, da bi bila druga stran polja lahko ugodnejša. Zaviješ po svoje? To ni odvisno le od enega samega plova ali dne. Enkrat bo za skupni uspeh dovolj, da pluješ v zanesljivejši smeri, tudi če nisi edini. Drugič pa boš ocenil, ali lahko pridobiš toliko, da boš prehitel vse druge. Če si recimo na olimpijskih igrah in si ne želiš ostati v sredini, boš na neki točki tvegal več. Ampak tveganje moraš postaviti na tehtnico in ugotoviti, kje je preveliko. Včasih se zgodi, da ti uspe po naključju. Ampak dolgoročno na naključja ne računaj. Trdo delaj. Zlatnik, ki ga zaslužiš, daj v hranilnik, nato pa se bori za naslednjega. Vedno imej pred seboj cilj,« je misel našega olimpijca.

... ŠE POSEBEJ PA PRI NALOŽBAH
Pri naložbah je tveganje eden od kriterijev, s katerimi izbiramo prave. Ko gre za to, kolikšno tveganje naj sprejme vlagatelj, je za osnovno oceno uporaben preprost nasvet: naložbe morajo biti take, da ima lahko posameznik miren spanec. Poiskati moramo sklade ali varčevalnee pakete, pri katerih bo ostal miren tudi ob nihanjih, ki se bodo nedvomno pojavila. Prav tako je treba vedeti, da vsakdo nosi odgovornost za svoje odločitve. Končno odločitev, kam vložiti denar, sprejme sam.

Seveda pa bo odločitev lažja ob odločitvi za dobrega partnerja, svetovalca, upravljavca. Ta je tisti, ki potem krmari vlagateljevo barko proti cilju in pri tem izkorišča moč svoje ekipe oziroma »posadke« za cilj, ki ga je postavil vlagatelj. »Glede na dosežke, ki jih naši upravljavski timi v KD Skladih dosegajo v zadnjem desetletju, lahko rečem, da smo tu na vrhu. Preprosto je ostajati v povprečju, se izogibati izzivom in s tem zamujati priložnosti. Prav tako je lahko biti, z neolepšanim izrazom, 'nespametni aktivnež' in delati drugače samo zato, da nisi podoben drugim,« pravi Cencelj. »Prava zgodba pa je, da si aktiven takrat, ko to prinese prednost, in da ostaneš pasiven, če potencialna nagrada za aktivnost ne odtehta tveganja, ki jo ta prinese. Ta 'aktivni klic', upravljavsko kakovost, ki je povsod v življenju redka in iskana, pa lahko zagotovi ekipa, ki za odločitve natanko ve, zakaj jih sprejema, ki ima dovolj znanja, izkušenj in pravi instinkt. Izkušnje za nas so enako, kot je količina kakovostnega treninga za jadralca, instinkt pa je naš občutek, pridobljen z vrhunskim poznavanjem dela, ki ga vsak posameznik v timu opravlja in o katerem vsak dan nadgrajuje svoje znanje.«


SLOVENIJA: MED IGRO »NA VARNO« IN EKSTREMI
Slovenci »slovimo« po podatku, da v primerjavi z drugimi Evropejci ali Američani v vzajemne sklade kljub dolgoročni višji donosnosti proporcionalno vlagamo manj. Kje tiči razlog za to? »Če uporabim jadralsko izrazoslovje, pri nas veliko ljudi obstane na obali. Vedo, da bo na jadranju lahko lepo, lepše kot na kopnem, ampak vsi bi jadrali, ko je lepo vreme. Ampak za jadranje potrebujemo veter in v vetru se pokažejo prave odločitve,« pravi Cencelj. Margon tu dodaja zanimivo prispodobo, s katero tudi ujame slo po hitrem dobičku. »Dolgo časa ne tvega nihče. Potem pa pride neka navidezna priložnost, pri kateri nekateri pomislijo, da jim bo uspelo čez noč. Pri tem nimajo nobenega znanja. V neki fazi ljudje ne razumejo tveganj, ne vedo, kam gredo. To je tako, kot če bi šli sami iz Cape Towna jadrat v Avstralijo, ker bi bil na dan odhoda sončen dan. Morda bo komu uspelo priti na cilj, ampak koliko bo brodolomcev?«

»POSTAVITI SI JE TREBA DOLGOROČNO STRATEGIJO, HKRATI PA UGOTOVITI, KOLIKO KRATKOROČNIH PRILAGODITEV JE POTREBNIH, DA PRIDEMO DO CILJA.«

PRIMOŽ CENCELJ
CFA, znotraj KD Krovnega sklada upravlja podsklade KD MM in KD Bond ter KD Corporate Bonds v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Za uspešno upravljanje je že trikrat, za leta 2013, 2015 in 2017, prejel nagrado za naj upravljavca vzajemnih skladov, ki jo podeljujejo Moje finance.

MITJA MARGON
je nekdanji tekmovalni jadralec. V razredu 470 je skupaj s Tomažem Čopijem zastopal slovenske barve na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 (dosegla sta 14. mesto) in v Sydneyju leta 2000 (9. mesto). Tudi po koncu kariere ostaja vpet v jadralski šport, v katerem je aktiven tudi poslovno.