V farmacevtsko in drugo proizvodnjo uvajajo industrijo 4.0

Nominiranec v okviru projekta DPZ 2020, Metronik, je podjetje za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje, kritične infrastrukture in pametnih zgradb.

Objavljeno
10. september 2020 06.00
Posodobljeno
10. september 2020 06.00
Član uprave za strategijo in razvoj poslovanja Aleš Temeljotov: »Podjetje bo čez pet let še večje, še bolj digitalno in še bolj mednarodno. Še naprej bo zagotavljalo vrhunske rešitve v svojih segmentih poslovanja, ki jih bo nadgrajevalo z najnaprednejšimi tehnološkimi rešitvami in storitvami, denimo umetno inteligenco.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Metronik je vodilno podjetje, ne le v Sloveniji, ampak v širši regiji, za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje, kritične infrastrukture in pametnih zgradb,« družbo predstavi član uprave za strategijo in razvoj poslovanja Aleš Temeljotov. Ljubljansko podjetje se lahko pohvali s hitro rastjo. Leta 2015 je ustvarilo dob­rih osem milijonov evrov prihodkov, lani celotna skupina več kot 24 milijonov evrov, število zaposlenih pa so v zadnjih štirih letih podvojili.

Tako so lani nadaljevali trend močne rasti, ki se je začel pred leti, pravi Aleš Temeljotov. Raz­log hitre rasti je po njegovih besedah veliko dobrega in trdega dela: »S poslovno transformacijo smo nadgradili razvojne, izvedbene in marketinško-prodajne procese. Posodobili smo organizacijo, nadgradili delovne procese, vpeljali nova orodja in s tem ustvarili platformo za širitev. Glavni del rasti je prišel s širitvijo na tuje trge in uvajanjem novih rešitev, ki so prinašale strankam dodano vrednost in reševale njihove težave.«

Podjetje se ukvarja z avtomatizacijo in digitalizacijo industrijskih procesov. »Iz njih izbiramo koristne informacije, jih pripravimo, obdelamo in na podlagi tega izboljšamo procese, učinkovitost in konkurenčnost naših strank,« pravi sogovornik.


Več kot polovica prihodkov z izvozom


Imajo tri različne segmente kupcev: večje poslovne, hotelske in logistične komplekse; srednje velika in večja farmacevtska, živilska, avtomobilska, kovinskopredelovalna in elektronska proizvodna podjetja ter logistične, telekomunikacijske in elektroenergetske sistemske operaterje.

Metronik ima podružnici v Zag­rebu in Beogradu, sicer pa v tujini ustvari več kot polovico prihodkov. Tradicionalno deluje na trgih jugovzhodne Evrope, zadnja leta pa svojo navzočnost vedno bolj krepi tudi v vzhodni, denimo Rusiji in Ukrajini, ter zahodni Evropi, predvsem v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu.

image
Ljubljansko podjetje dosega hitro rast. Leta 2015 je ustvarilo dobrih osem milijonov evrov prihodkov, lani celotna skupina več kot 24 milijonov evrov, število zaposlenih pa so v zadnjih štirih letih podvojili. FOTO: Voranc Vogel/Delo


»V tujini največ projektov izvajamo na področju digitalizacije proizvodnje, zlasti v farmacevtski industriji, kjer z rešitvami lastnega razvoja uvajamo koncepte industrije 4.0,« pravi sogovornik. Deluje torej v panogi prihodnosti? »Zagotovo je to panoga prihodnosti,« pritrdi. »Na tem področju se ves čas nekaj dogaja, tehnološki razvoj je neizprosen. Ta panoga bo z nenehnimi izboljšavami skrbela za inovacije, ki bodo ustvarjale večjo dodano vrednost za vse deležnike v tem ekosistemu, za ponudnike in končne stranke.«

Po njegovem mnenju je storitev oziroma produkt prihodnosti tisti, ki se ves čas razvija in nadgrajuje ter tako odklepa dodatno dodano vrednost za uporabnike: »V tem smislu bi rekel, da so rešitve Metronika rešitve prihodnosti – morda ne v obliki, ki jo imajo danes, ampak bolj v smislu koncepta neprestanih izboljšav, ki bodo rojevale tako boljše različice obstoječih produktov kot popolnoma nove. Torej, Metronikove rešitve so rešitve, ki že danes prinašajo veliko dodane vrednosti in so pozicionirane tako, da je bodo lahko v prihodnosti še več.«


V štirih letih podvojili število zaposlenih


Z rastjo posla raste tudi število zaposlenih; v zadnjih štirih letih se je podvojilo. V skupini Metronik – v Ljubljani ter podružnicah v Zagrebu in Beogradu – imajo nekaj več kot 150 zaposlenih, od tega v slovenskem glavnem mestu 120. Gre za visoko kvalificiran kader; več kot tri četrtine jih ima vsaj sedmo stopnjo izobrazbe, predvsem so to inženirji različnih profilov.
Kljub takšni rasti števila zaposlenih je podjetje lani ustvarilo približno dvakrat višjo dodano vredno na zaposlenega od slovenskega povprečja, in sicer 88.105 evrov.

image
Glavno tveganje, ki ga vidijo na svoji poti, je, da bi postali pretogi oziroma organizacija, ki zatre vse poskuse inoviranja, pravi Aleš Temeljotov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Podjetje ne more biti uspešno, če nima kompetentnih in hkrati motiviranih zaposlenih. Tega se močno zavedamo, zato se na tem področju zelo trudimo,« pravi Temeljotov. »Za zaposlene smo že pred časom razdelali karierne poti, se pravi pot njihovega razvoja v podjetju, in to podprli z različnimi sklopi obveznega in opcijskega šolanja. Takrat smo si tudi postavili cilj, da se vsak zaposleni vsaj enkrat na leto udeleži zanj relevantnega izobraževanja – glede na kompetence in karierno pot –, in moram reči, da nam je uspelo ta cilj večinoma ne samo doseči, temveč tudi preseči.« Sogovornik poudarja tudi nagrajevanje zapos­lenih, in sicer »ne le na ravni posameznika, ampak tudi podjetja. V Metroniku pri nagrajevanju zasledujemo oba aspekta, saj dajeta dobro ravnovesje med prizadevanji zaposlenih za osebno in kolektivno uspešnost.«


Za raziskave in razvoj 15 odstotkov letnih prihodkov

Metronik vlaga v raziskave in raz­voj okoli 15 odstotkov letnih prihodkov, in sicer tako v nadgradnje rešitev iz obstoječega portfelja kot razvoj čisto novih tehnoloških rešitev. Ves čas sodelujejo tudi z izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji (z univerzama v Ljubljani in Mariboru) in tujini (denimo s celovško univerzo). Pogosto gre za razvoj novih rešitev v skupnih razvojnih projektih. »Prav tako s fakultetami redno sodelujemo pri promociji tehniških študijev in zaposlitvenih možnosti. Prisot­ni smo na različnih kariernih in (ob)študijskih dogodkih, kjer študentom približujemo poklic inženirja in predstavljamo možnosti za delo po končanem študiju. Vsako leto jih kar nekaj pri nas opravi obvezno študijsko prakso, veliko jih tudi zaposlimo,« pojasnjuje Aleš Temeljotov.

Kot eno večjih prioritet navede trajnost: »Ta se začne že pri naših rešitvah, ki so usmerjene k optimizaciji procesov, povečanju kakovosti, manjšemu izmetu, manjši rabi energije in na splošno večji učinkovitosti. Med drugim smo konkretno za področje učinkovite rabe energije in zmanjšanje porabe razvili rešitev MePIS Energy, ki jo uporabljajo številna podjetja doma in v tujini. Poleg tega sami skrbimo, da so naši poslovni prostori energetsko učinkoviti in da je raba energentov smotrna. Prav tako si prizadevamo, da so vse naše aktivnosti čim manj obremenjujoče za okolje (denimo vozni park, brezpapirno poslovanje, recikliranje).«


Vpliv krize zaradi novega koronavirusa


image
Kljub povečevanju števila zaposlenih je Metronik lani ustvaril približ­no dvakrat višjo dodano vredno na zaposlenega od slovenskega povprečja, in sicer 88.105 evrov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Čeprav so razmere zaradi novega koronavirusa »čez noč marsikatero stvar postavile na glavo«, so se po besedah sogovornika z veliko iznajdljivosti dokaj hitro prilagodili na novo realnost: »Že čisto na začetku epidemije smo morali drastično spremeniti način poslovanja. Tako rekoč vsi zaposleni, ki jim narava dela to dopušča, so delali od doma. Na srečo smo, nevezano na trenutno situacijo, že pred časom začeli digitalizirati poslovne procese v podjetju in vzpostavili najnujnejšo infrastrukturo za delo od doma, a nihče si ni predstavljal, da se bo potreba po tem v takšnem obsegu pokazala tako hitro. Po začet­nih težavah in privajanju na novi način dela nam je dokaj hitro uspelo zagotoviti kontinuiteto in nadaljevati razvojne, izvedbene in druge projekte.« Poleg tega so v preteklih dveh letih zaradi rasti števila zaposlenih in prihodkov posodobili organizacijo in delovne procese ter vpeljali nova podporna IT-orodja.

Medtem ko je bilo poslovanje Metronika lani rekordno, letos zaradi vpliva pandemije covida-19 pričakujejo zmeren upad prihodkov. »O številkah težko govorim, a delamo vse, kar je v naši moči, da bo upad čim manjši. V leto 2021 gledamo bolj optimistično. Če predpostavimo, da smo z eks­tremnimi gospodarskimi šoki za nekaj časa opravili, bi se lahko podjetje v prihodnjem letu vrnilo na pot rasti in nadaljevalo močno ekspanzijo v slovenskem in mednarodnem prostoru,« pravi Temeljotov. Po njegovih besedah so se tudi kupci prilagodili na novo normalnost in v zadnjih mesecih opažajo več optimizma.
 

Pogledujejo proti umetni inteligenci v proizvodnji


Sogovornik je optimističen tudi glede nekoliko oddaljene prihod­nosti: »Podjetje bo čez pet let še večje, še bolj digitalno in še bolj mednarodno. Še naprej bo zagotavljalo vrhunske rešitve v svojih segmentih poslovanja, ki jih bo nadgrajevalo z najnaprednejšimi tehnološkimi rešitvami in storitvami, denimo umetno inteligenco. Govorim o vpeljavi umetne inteligence v proizvodnjo, torej o nadgradnji avtomatizacije in digitalizacije proizvodnih procesov.«

image
»Ta panoga bo z nenehnimi izboljšavami skrbela za inovacije, ki bodo ustvarjale večjo dodano vrednost za vse deležnike v tem ekosistemu, za ponudnike in končne stranke,« pravi Aleš Temeljotov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Glavno tveganje na njihovi poti je, da bi postali pretogi oziroma organizacija, ki zatre vse poskuse inoviranja, razmišlja Temeljotov: »Kljub rasti in širjenju podjetja nam je uspelo zadržati startupov­ski 'mindset', se pravi inovativno, k napredku usmerjeno kulturo, ki je neprestano na lovu za izboljšavami. Ob neizprosnem tempu tehnološkega razvoja v naši panogi bo ravno zato ključno, da še naprej ostanemo agilna in inovativna organizacija, ki v ospredje postavlja napredek in razvoj, tudi ko še bolj zrastemo.«

Kako bodo zadržali inovativnost in fleksibilnost? »Vse se začne z organizacijo, procesi, okoljem in odnosi med zaposlenimi. Delamo na več področjih, skrbimo, da ne postanemo rigidna hierarhična organizacija, ampak poskušamo uvajati nove modele, eksperimentiramo, inoviramo.«

Kakor pravi, so v Metroniku stalno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in zato budno spremljajo dogajanje na trgu, tako z vidika tehnološkega razvoja kot potreb strank: »Ko zaznamo priložnost oziroma napredek, ki strankam omogoča izboljšavo njihovih procesov ter ustvarjanje večje dodane vrednosti, se takoj lotimo temeljite analize, in če so rezultati pozitivni, gremo v razvoj. Poslujemo v panogi, v kateri se vedno nekaj dogaja, zato je bistveno, da smo ves čas na čelu tehnološkega razvoja in da tako skrbimo ne le za svojo konkurenčnost, ampak tudi konkurenčnost svojih strank.«