Zanimanja za kadrovske štipendije je manj, kot bi si podjetja želela

Kandidati so čedalje bolj zahtevni, štipenditorji od njih pričakujejo zainteresiranost, vedoželjnost, kreativnost in odgovornost.

Objavljeno
27. julij 2018 07.00
Posodobljeno
27. julij 2018 07.00
FOTO: Thomas Peter/Reuters
 
Po uradnih podatkih iz evidence javnega štipendijskega sklada je v preteklem šolskem letu 1694 podjetij štipendiralo 1120 dijakov in 1684 študentov, povprečna dijaška štipendija je znašala 280 evrov, študentska pa 416. Od skupaj 2804 štipendij – podjetja morajo o številu dodeljenih štipendij poročati skladu – so podjetja za sofinanciranje zaprosila v 130 primerih. Primerjava s preteklimi leti pokaže, da je lani štipendiralo sto podjetij več kot v šolskem letu pred tem, povprečna dijaška štipendija je bila nižja za 25 in študentska za 90 evrov, podeljenih pa je bilo približno dvesto štipendij manj.

Čeprav so kadrovske štipendije med vsemi, ki jih mladi pri nas lahko dobijo, najvišje, poleg tega so združljive z državnimi (te znašajo brez dodatkov od 35 do 190 evrov, dodatek za uspeh je od 17 do 40 evrov, za bivanje ga dobijo tisti, ki se šolajo najmanj 25 kilometrov od kraja bivanja), ne pa z deficitarnimi (100 evrov na mesec), veliko podjetjem ne uspe podeliti vseh, ugotavljajo na skladu za razvoj kadrov in štipendije, kjer vodijo Izmenjevalnico, to je portal, na katerem so zbrane vse objavljene kadrovske štipendije, ki jih sporočijo podjetja.

Kakšne pogoje morajo izpolnjevati potencialni štipendisti in kako jih podjetja prilagajajo razmeram na trgu dela?


Rast podjetja, upojitve ... silijo v štipendiranje


Tako kot na trgu dela se delodajalci borijo tudi za štipendiste, v katerih vidijo svoj prihodnji kader, ki bo že med šolanjem dodobra spoznal podjetje, delo in sodelavce. V stiski zaradi pomanjkanja kadrov se je v zadnjih letih marsikatero podjetje ponovno odločilo za štipendiranje, nekateri se na to pripravljajo. Med njimi sta Livar in Mercator, ki je v letošnjem letu razpis že zaprl, k prijavi pa so vabili deficitarne poklice: mesar, natakar, trgovec. Zanimanja je bilo več kot lani, so povedali, izbrani kandidati pa bodo prejemali 200 evrov štipendije. V Niku so štipendije začeli razpisovati, ker se bo čez pet et upokojilo večje število zaposlenih. Zvišali so štipendijo, od kandidatov pa pričakujejo pripadnost, tudi zahtevani čas zaposlitve po končanem šolanju je dvakrat daljši od obdobja prejemanja štipendije.   

Večina tistih, ki so odgovorili na naša vprašanja, pravi, da je odziv na ponudbe za štipendiranje manjši, kot bi si želeli. Med njimi so na primer Mahle, Elan, Unior, Hoteli Union, kjer štpendije razpisujejo na novo, Ljubljanske mlekarne … Mnogi so za to, da bi postali zanimivejši za perspektivne mlade kadre, povečali kadrovske štipendije ali sistem štipenditanja spremenili.

image
FOTO: Infografika Delo


Razpisali smo večje število štipendij in za več področij, so povedali v TPV, v Hitu Alpinei so lani povišali osnovo kadrovske štipendije ni jo vezali tudi na učni uspeh. Veliko dijakov pri njih opravlja že obvezno prakso, tako kandidate za štipendije spoznajo in se lažje odločijo, komu jo podeliti. V podjetju Mahle, kjer imajo ternutnio 153 štipendistov, so praviloma podeljevali 30 štipendij na leto, letos jih zaradi velikih poterb po kadrih razpisujejo 45. Kot poudarjajo, z odprtjem novih razvojnih pisarn v Ljubljani in Mariboru lahko v štipendiranje poleg primorskih študentov vključujejo tudi študente iz drugih regij. Pomemben kriterij za sprejem pa je interes: »Iščemo ljudi, ki jih tehnika resnično navdušuje. Če deluješ na področju, ki meji na hobi, si lahko uspešen z bistveno manj napora oziroma ti je delo lahko celo v užitek.« Visoka rast je tudi ajdovski Incom spodbudila k intenzivnejšemu štipendiranju. Zdaj imajo dve štipendistki, letos si želijo še 15 novih.

»Do zdaj smo prejeli prijave za četrtino razpisanih mest, največ za izobraževalni program strojni tehnik,« so povedali v Titusu, kjer so razpisali 23 štipendij za dijake in študente in se letos prvič prijavili na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Da bi spodbudili zanimanje in izobraževanje za tehnične poklice v lokalnem okolju, veliko sodelujejo z obalnimi osnovnimi in srednjimi šolami.
 

Sodelujejo že z osnovnimi šolami


Tudi v Iskri Mehanizmih za povečanje zanimanja za deficitarne poklice stavijo na okrepljeno sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami, po novem se odpravljajo že med osnovnošolce, saj so se vključili v vajeniški program. Sodelovanje s šolami so okrepili tudi v Ljubljanskih mlekarnah, letos pri njih prakse opravlja kar dvakrat več mladih. Gradbeno podjete Pomgrad vloge tistih z deficitarnimi poklici sprejema vse leto, takšen odprti tip so izbrali tudi v Termah Krka. Vloge obravnavajo sproti, odločajo pa se za tiste, ki so jih že prej spoznali prek njihove šole ali študentskega dela. Študentsko delo je vstopnica za možnost štipendiranja tudi v Plastiki Skaza.

 

V Kolektorju so predlanskim izstopili iz regijske štipendijske sheme, v okviru katere polovico sredstev zagotovi delodajalec, drugo polovico pa država, ker je, kot so pojasnili, zakon o štipendiranju »postavil nekatere omejitve in nesprejemljive pogoje za prijavo na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij«. Zakon predvideva, da se mora štipendist po koncu programa, za katerega je prejemal štipendijo, zaposliti, ne dovoljuje (takojšnjega) nadaljevanja študija – izjema so dijaki, ki bi po končanem poklicnem izobraževanju radi nadaljevali šolanje v srednjem tehniškem programu, in študenti po visokošolskem programu, ki nameravajo končati še študijski program druge stopnje. Odziv na razpis, s katerim tokrat niso določili, koliko štipendij bodo podelili, je dober, želeli pa bi si večjega. »Razpisali smo kadrovske štipendije po področjih študija. Na podlagi prejetih prošenj se bomo odločili, koliko štipendij za katero področje bomo podelili,« pravijo v Kolektorju. Za podoben postopek so se odločili tudi v Domelu, kjer je razpis že končan, prijavilo pa se je približno 60 kandidatov.


Nekateri poznajo samo pravice, ne dolžnosti


Prijave kandidatov še ne pomenijo dejanskega štipendiranja. Podjetja od štipendistov pričakujejo, da bodo redno opravljali šolske obveznosti, pri njih pa opravili prakso, želijo, da bi delali seminarske, raziskovalne in zaključne naloge v povezavi z njihovim podjetjem, po koncu štipendiranja se morajo zaposlili pri njih vsaj za enako obdobje, kot so prejemali štipendijo. V Leku, kjer so letos ponovno obudili štipendiranje, je to obdobje dvakratnik časa, ko je štipendist prejemal štipendijo, »če mu v šestih mesecih od zaključka ponudimo ustrezno delovno mesto. Če pa te potrebe v šestih mesecih ni, dolžnost zaposlitve zapade,« so pojasnili v farmacevtski družbi.

V podjetjih od štipendistov pričakujejo zainteresiranost, vedoželjnost, kreativnost, odgovornost in druge podobne lastnosti, kot jih iščejo v zaposlitvenih postopkih. Pa tudi, da si upajo narediti kakšen korak več za dosego skupnih ciljev. Vsega tega včasih v razgovorih za štipendiranje ne vidijo. Glede na nizko nataliteto je kandidatov te starostne skupine na trgu premalo, »postajajo pa tudi čedalje bolj zahtevni. Poleg tega nekateri ne poznajo svojih dolžnosti, zahtevajo le pravice«, opažajo v Hidrii.

V podjetju Filc pa lani razpisanih štipendij niso podelili, ker »med prijavljenimi dijaki poklicnih in srednjih tehničnih šol ni bilo niti enega, ki bi se bil pripravljen po končani šoli zaposliti. Brez izjeme so želeli nadaljevati šolanje na fakulteti, ne glede na učni uspeh«. S tistimi, ki pogodbe podpišejo, pa imajo zelo dobre izkušnje.

Kot  so povedali v BSH Nazarje, v zadnjem obdobju dajejo večji poudarek iskanju mladih potencialov. Preden se dokončno dogovorijo za štipendiranje, po razgovoru s kadrovsko službo, ki preveri ali kandidatove kompetence ustrezajo merilom podjetja, in srečanju s strokovnjaki, ki preverijo njegovo strokovno znanje, včasih ocenjevalni center zaprosijo tudi za celovito poročilo o kandidatu in njegovih sposobnostih.
 

Razpis včasih ni potreben, prijav je dovolj


Nekaj podjetij vendarle lažje zapolnjuje prosta mesta za štipendiste. Odziv je dober, zanimanja je vsako leto več, pravijo v Siju, in pozdravljajo spremembe štipendijske zakonodaje, ki je ponovno zrahljala pogoje sofinanciranja. V Impolu so na primer povedali, da je prijav ravno toliko, da lahko izvedejo selekcijski postopek. V Talumu, kjer štipendirajo že od leta 1964 in so v zadnjih 13 letih tako v svoje vrste pridobili 364 mladih, pa ugotavljajo, da zanimanje za pridobitev kadrovske štipendije sicer je, vendar se še vedno opazno ne povečuje, niti za deficitarne poklice.

Tudi v škofjeloškem Sibu G kadrovske štipendije razpisujejo že vrsto let. Kot poudarjajo, štipendistov ne omejujejo z doseženo ravnjo izobrazbe, dijak lahko nadaljuje šolanje na višji stopnji. Štipnedijo usklajujejo enkrat letno, skladno z rastjo plač v podjetju, »enkrat na leto izberemo tudi štipendista z najvišjim povprečjem ocen in ga nagradimo s temu primerno višjo štipendijo za izjemne dosežke.« Podobno kot v Sibu štipendije z letno rast plač usklajujejo v Poclain Hidraulics, kjer napovedujejo spremembo pravilnika, ki bo zagotavljal večjo fleksibilnost štipendiranja.

image
FOTO: Tomi Lombar/delo


»Vsako leto dobimo 30 ali več prošenj za kadrovsko štipendiranje, prihajajo vse leto,« so v Adrii Mobilu pojasnili, da nimajo potrebe po javni objavi razpisa. Prednost dajejo dijakom in študentom višjih letnikov. Lani so štipendijo podelili 15 mladim, pohvalijo pa se lahko še s tem, da od leta 2016 vsem otrokom pokojnih sodelavcev podarijo štipendijo ne glede na smer izobraževanja. Vse leto vloge sprejemajo tudi v Krki in dobijo jih zelo veliko, pravijo, kandidatom že vnaprej povejo, da štipendija ni zagotovilo za zaposlitev. V zaposlitvenem postopku morajo dokazati, da izpolnjujejo vse pogoje za prosto delovno mesto, ki naj bi ga zasedli.

»Menimo, da lahko mladim poleg finančne pomoči ponudimo še nekaj več: z njimi lahko delimo svoje znanje in izkušnje. Zato so vrata našega podjetja vedno odprta, naj bo za opravljanje vajeništva, obvezne prakse ali pomoč pri izdelavi zaključnih, diplomskih, magistrskih ali doktorskih del. Tesno sodelujemo z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter tako nadgrajujemo sistem štipendiranja,« pravijo v podjetju Lotrič Meroslovje, kjer štipendij ne razpisujejo, ampak vloge obravnavajo individualno ter višino štipendije določijo glede na vrsto in državo študija.