Podjetje Metronik Delova podjetniška zvezda 2020

Zmagovalec je prejel prestižni kipec, favorit bralcev, podjetje Marles hiše Maribor pa je prejelo posebno priznanje.
Fotografija: Delova podjetniška zvezda 2020, podjetje Metronik, ki ga vodi direktor Aleksander Temeljotov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Delova podjetniška zvezda 2020, podjetje Metronik, ki ga vodi direktor Aleksander Temeljotov. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Podjetje Metronik je postalo Delova podjetniška zvezda 2020 po izboru strokovne komisije. Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde že četrto leto zapored podelila prestižni kipec podjetju, ki ga je izmed desetih nominirancev izbrala strokovna komisija. 




Delovo podjetniško zvezdo 2020, ki je postalo podjetje Metronik pod vodstvom Aleksandra Temeljotova, je razglasil glavni direktor dela Andrej Kren. Zmagovalca je izbrala strokovna komisija pod vodstvom Stojana Petriča, predsednika sosveta družbe Delo in direktorja družbe FMR, v njej pa so še redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, ustanovitelj in direktor podjetja Intra lighting, ki je bil Delova podjetniška zvezda leta 2019, Marino Furlan ter predstavniki uredništva.

Delovo podjetniško zvezdo 2020 je razglasil Andrej Kren, glavni direktor Dela. FOTO: Leon Vidic/Delo
Delovo podjetniško zvezdo 2020 je razglasil Andrej Kren, glavni direktor Dela. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Utemeljitev komisije o izboru zmagovalnega podjetja

 
Ljubljansko podjetje za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje, kritične infrastrukture in pametnih zgradb ima visoko rast prihodkov. Leta 2015 je ustvarilo dob­rih osem milijonov evrov prihodkov, lani celotna skupina več kot 24 milijonov evrov, profitabilnost podjetja je velika, število zaposlenih pa so v zadnjih štirih letih podvojili na več kot 150.

Zmagovalca je izbrala strokovna komisija pod vodstvom Stojana Petriča, predsednika sosveta družbe Delo in direktorja družbe FMR. FOTO: Leon Vidic/Delo
Zmagovalca je izbrala strokovna komisija pod vodstvom Stojana Petriča, predsednika sosveta družbe Delo in direktorja družbe FMR. FOTO: Leon Vidic/Delo

 
Rast dosegajo s širitvijo na tuje trge, poslovno transformacijo in razvojem novih rešitev, ki strankam prinašajo dodano vrednost. Z močnim lastnim tržnim pristopom se osredotočajo na rastoč in velik trg. Podjetje deluje v panogi prihodnosti. V tujini namreč največ projektov izvajajo na področju digitalizacije proizvodnje, zlasti v farmacevtski industriji, kjer z rešitvami lastnega razvoja uvajajo koncepte industrije 4.0. S svojimi rešitvami, ki so usmerjene k optimizaciji procesov, manjši rabi energije in manjši porabi, pa skrbijo tudi za trajnost.
 
Metronik se lahko pohvali z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki znaša skoraj 89.689 evrov. To je skoraj dvakratnik slovenskega povprečja. Dodano vrednost podjetje dosega tudi z vlaganjem okoli 15 odstotkov letnih prihodkov v raziskave in razvoj, in sicer tako v nadgradnje rešitev iz obstoječega portfelja kot v razvoj čisto novih tehnoloških rešitev. Več kot tri četrtine zaposlenih ima vsaj sedmo stopnjo izobrazbe. Metronik zaposlenim izplačuje nadpovprečne plače ter aktivno skrbi za njihovo izobraževanje in karierne poti v podjetju.
 
Zaradi vsega navedenega je Metronik komisijo prepričal, da je podjetje prihodnosti in da bo uspešno v svoji viziji biti še večje, še bolj digitalno in še bolj mednarodno ter da bo še naprej zagotavljalo visokotehnološke rešitve, tudi s področja umetne inteligence.

Favorit po izboru bralcev, podjetje Marles hiše Maribor, ki ga vodi Matej Vukmanič. FOTO: Jure Eržen/Delo
Favorit po izboru bralcev, podjetje Marles hiše Maribor, ki ga vodi Matej Vukmanič. FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Favorit bralcev je podjetje Marles hiše Maribor


Direktor Cleangrada Jernej Zupančič. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor Cleangrada Jernej Zupančič. FOTO: Jure Eržen/Delo
Bralci Dela so letos na spletu za svojega favorita izbrali podjetje Marles hiše Maribor, ki je prejel posebno priznanje Delove podjetniške zvezde 2020 po izboru bralcev. Zmagovalca je razglasila Marjana Kristan Fazarinc, Delova urednica za posebne projekte.

Direktor podjetja Kovinski izdelki Hrast Mitja Hrast. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor podjetja Kovinski izdelki Hrast Mitja Hrast. FOTO: Jure Eržen/Delo
Rdeča nit letošnje kampanje Delove podjetniške zvezde so zgodbe podjetij, katerih strategija temelji na uspešnem prilagajanju novim razmeram zaradi epidemije covida-19, na finančnih virih za rast in razvoj, trajnostni naravnanosti (družbeni, okoljski in ekonomski), novih tehnologijah in energetski preobrazbi.

Direktor podjetja Rem Igor Kastelic. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor podjetja Rem Igor Kastelic. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predstavitev vseh deset nominiranih malih in srednje velikih podjetij, izbranih na podlagi podatkov, ki jih je pripravil strokovni partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), si lahko preberete tudi na spletni strani https://www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde.

Direktor podjetja Tehnos Anton Kisovar. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor podjetja Tehnos Anton Kisovar. FOTO: Jure Eržen/Delo
Nominiranci (po abecednem vrstnem redu) pa so: Cleangrad, iSystem labs, Kovinski izdelki Hrast, Lotrič meroslovje, Marles hiše Maribor, Metronik, Podkrižnik, Rem, Tehnos in Zemanta.

Direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič. FOTO: Jure Eržen/Delo
Lani je kipec prejelo podjetje Intra lighting iz Šempetra, leta 2018 Polycom iz Škofje Loke, leta 2017 pa trboveljsko podjetje Dewesoft.

Direktor iSystem Labs Janez Jarc. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor iSystem Labs Janez Jarc. FOTO: Jure Eržen/Delo
Lani so bralci za svojo zvezdo izbrali podjetje Inea iz Ljubljane, predlanskim podjetje Vasco iz Šenčurja, leta 2017 pa podjetje I. H. S. iz Krškega.

Direktor Zemante Andraž Tori. FOTO: Jure Eržen/Delo
Direktor Zemante Andraž Tori. FOTO: Jure Eržen/Delo
Uvodoma je gledalke in gledalce pozdravil odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja, ki je spomnil, da je medijska hiša Delo letos že četrto leto zapored v okviru projekta Delove podjetniške zvezde izbrala 10 malih in srednje velikih podjetij in jih nominirala za dobitnika prestižnega kipca.


Doslej predstavljenih že 50 uspešnih podjetij


»V vseh teh letih smo doslej predstavili že 50 uspešnih podjetij, njihove dobre prakse in kajpak njih navdihujoče zgodbe. Tudi na ta način namreč želimo pripomoči k še večji prepoznavnosti slovenskega gospodarstva, čigar hrbtenica so prav mala in srednje velika podjetja, enako je kajpak tudi v Evropi. Izbor desetih nominirancev smo pripravili na podlagi podatkov strokovnega partnerja projekta, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve,« je dejal Budja in dodal, da smo izbrali podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, spodbujajo trajnostno usmerjene poslovne strategije ter trajnostne izdelke in storitve.

Obenem so tudi družbeno odgovorna in vlagajo v lokalno okolje, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, njihova dodana vrednost na zaposlenega pa je morala znašati vsaj 35.000 evrov. Ker je osrednja nit letošnje kampanje Kako postati boljši navigatorji sprememb, smo pri izboru dodatno upoštevali, kako uspešno so se podjetja prilagodila novim razmeram, izzvanih z epidemijo covida-19.

"Ponosni smo, da so se naši nominiranci hitro, odločno in predvsem uspešno prilagodili novonastalim razmeram, zato smo se pod njihove zgodbe podpisali s prepričanjem, da bodo trajale in s svojim zgledom vlekle tudi druge," je še dejal v. d. odgovornega urednika Dela Bojan Budja. FOTO: Leon Vidic/Delo
"Ponosni smo, da so se naši nominiranci hitro, odločno in predvsem uspešno prilagodili novonastalim razmeram, zato smo se pod njihove zgodbe podpisali s prepričanjem, da bodo trajale in s svojim zgledom vlekle tudi druge," je še dejal v. d. odgovornega urednika Dela Bojan Budja. FOTO: Leon Vidic/Delo


»Koronakriza nas je vse soočila z dejstvom, da moramo spremembe vse bolj jemati kot stalnico in ne kot enkraten projekt. Tudi, da ni pomembno zgolj to, kako bomo preživeli, ampak dodatno še, kaj bomo spremenili, opustili. Nenazadnje so ti časi zagotovo pripomogli k temu, da so se podjetja začela hitreje in pogumneje odločati za vpeljavo trajnostnega poslovanja v svoje strateške in operativne procese. Vedno več jih razume in spoznava, da se lahko le z integracijo družbenega, okoljskega in ekonomskega vidika poslovanja bistveno hitreje in uspešneje zapišejo na globalne zemljevide.« Ponosni smo, je še poudaril Bojan Budja, da so se naši nominiranci hitro, odločno in predvsem uspešno prilagodili novonastalim razmeram, zato smo se pod njihove zgodbe podpisali s prepričanjem, da bodo trajale in s svojim zgledom vlekle tudi druge. »Čas, ki ga živimo, išče in potrebuje take junake,« je zaključil Budja.
 

Spodbudne izjemne podjetniške zgodbe


Častna govorka na zaključni prireditvi, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek, je med drugim izpostavila, da predvsem danes, ko nekaterim zmanjkuje volje in smisla, so izjemne podjetniške zgodbe, ki jih pišejo nominiranci, nujna pobudnica, spodbuda in upanje, ki bo pokazalo, da je lahko vsaka priložnost za gospodarstvo tudi ali predvsem uspešna zgodba o uspehu. »Sinergije med nami pa nujne, da spletemo in povezujemo prihodnost stabilnosti.« Obenem je čestitala vsem zvezdam in vsem, ki jim tudi takšne krizne razmere vlivajo pogum in budijo nove poslovne izzive. Te za optimizem prihodnosti potrebujemo vsi.

Častna govorka na zaključni prireditvi, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek. FOTO: Leon Vidic/Delo
Častna govorka na zaključni prireditvi, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek. FOTO: Leon Vidic/Delo


»V nezavidljivih okoliščinah, ko je zdravje na prvem mestu, prihodnost pa nenapovedljiva, je toliko pomembnejši strateški vpogled v priložnosti in izzive, ki jih trenutne razmere prinašajo. Na strani države ves čas odgovorno tehtamo med vsemi smermi, med odmevi različnih strok, med potrebami državljanov in gospodarstva. Rešitve nikoli ne bodo zmogle zadovoljiti vseh. Je pa odgovornost vlade, da se osredotočimo na tiste poti, katerih dolgoročna smer sta stabilnost in zdravje; zdravje posameznika, družbe, gospodarstva in okolja,« je dejala dr. Metka Gorišek. In dodala, da na ministrstvu za okolje in prostor v svojem poslanstvu povezujejo tiste energije, ki varujejo okolje in hkrati spodbujajo razvoj, da bomo sedanjim in prihodnjim generacijam omogočili zdravo in kakovostno življenje.

»Trenutne razmere od nas zahtevajo, da se osredotočamo predvsem na vzpostavljanje brezogljične družbe, ki smo jo uokvirili v podnebni strategiji, učinkovito rabo evropskih sredstev, ki so nam na razpolago, na krožno gospodarstvo kot izziv plodnosti sinergij z gospodarstvom in nenazadnje na zeleni dogovor kot eden izmed optimističnih scenarijev EU, tudi v času epidemije.« Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050, ki sledi zavezam Pariškega sporazuma ter zahtevam evropske zakonodaje o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, v ospredje postavlja jasno usmeritev Slovenije doseganja neto ničnih emisij oziroma podnebno nevtralnost.

Častna govorka na zaključni prireditvi, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek, je med drugim izpostavila, da so predvsem danes izjemne podjetniške zgodbe, ki jih pišejo nominiranci, nujna spodbuda in upanje, ki bo pokazalo, da je lahko vsaka priložnost za gospodarstvo tudi ali predvsem uspešna zgodba o uspehu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Častna govorka na zaključni prireditvi, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek, je med drugim izpostavila, da so predvsem danes izjemne podjetniške zgodbe, ki jih pišejo nominiranci, nujna spodbuda in upanje, ki bo pokazalo, da je lahko vsaka priložnost za gospodarstvo tudi ali predvsem uspešna zgodba o uspehu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Upoštevajoč slovenske razmere mora biti prehod v podnebno nevtralno družbo premišljen, blag in vključujoč, ob upoštevanju pravično porazdeljenih stroškov in koristi samega prehoda. Slovenija podpira pomembno vlogo evropskega zelenega dogovora pri okrevanju evropskega gospodarstva za izgradnjo čim bolj odpornega gospodarstva po pandemiji covida-19. »Zavzemala se bo, da se v ospredje okrevanja postavi razvoj, trajnostne investicije in krožno gospodarstvo ter zelo pomemben cilj EU, digitalizacijo. Med pomembnejšimi orodji za doseganje razvojnih in podnebnih ciljev je tudi krožno gospodarstvo. Ob zavedanju podnebnih izzivov in izzivov omejenosti virov je uvedba načel krožnega gospodarstva mehanizem, ki bo podprl razvoj gospodarstva in družbe na trajnostni način,« je še med drugim dejala dr. Metka Gorišek.
 

Reinoviranje ne sme več biti projekt, ampak norma
 

Osrednja gostja slavnostne razglasitve Delove podjetniške zvezde 2020 je bila Nadya Zhexembayeva, gurujka reinoviranja, avtorica strokovnih knjig na to temo, predavateljica, lastnica svoje svetovalne agencije in ustanoviteljica akademije za reinoviranje.

Reinoviranje, ki pomeni neprestano razmišljanje o spremembah, izboljšavah v podjetju, iskanje novih priložnosti še preden tiste, s katerimi trenutno podjetje cveti, začnejo izgubljati svoj zalet. Pomeni odpiranje novim stvarem in stare, ki ne delujejo več, odvreči. »Reinoviranje je prava strategija, ne le za preživetje in uspešen boj skozi čase, v katerih smo se znašli, je tudi strategija, ki omogoča iz nje iziti močnejši. Gre za to, kako pogledati na dejstva in jih spremeniti sebi v prid,« je poudarila Nadya Zhexembayeva.

Analizirajte svojo sposobnost uporabiti kaos kot priložnost in reinovirati produkte, procese, poslovni model, svetuje Nadya Zhexembayeva. FOTO: Leon Vidic/Delo
Analizirajte svojo sposobnost uporabiti kaos kot priložnost in reinovirati produkte, procese, poslovni model, svetuje Nadya Zhexembayeva. FOTO: Leon Vidic/Delo


Zdravstvena kriza je priložnost, da razmislimo o novi realnosti, je spodbudila. Zelo jasno je, da se je svet obrnil na glavo in vedno znova poudarjamo, da živimo v času, ki je zelo poseben. To drži, ampak z vidika tega, kako pogosto se neke nepričakovane disrupcije dogajajo, pa to nikakor ni res. Svetovni gospodarski forum (WEF) je pred letom dni objavil poročilo o tveganjih za gospodarstvo Global risk report 2019 in med 30 najpomembnejšimi tveganji, s katerimi se družbe soočajo, izpostavil tudi pandemije.

»Pravzaprav so na tem seznamu pandemije že veliko let, znanstveniki so opozarjali, da so stranski učinek klimatskih sprememb. Zato dejanski izbruh ni novica, morali bi biti pripravljeni, kakor tudi na okoljske tragedije, kot so požari v Koloradu. To območje je bilo izpostavljeno kot bolj ogroženo, zdaj pa ugotavljamo, da so prav tam skoncentrirane nekatere industrije in to področje zdaj postaja popolnoma neprimerno za življenje,« je izpostavila Zhexembayeva in spregovorila še o gospodarskih krizah.

Recesij, torej upadov gospodarstva za najmanj 20 odstotkov, je veliko več kot večina med nami misli. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Recesij, torej upadov gospodarstva za najmanj 20 odstotkov, je veliko več kot večina med nami misli. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Recesij, torej upadov gospodarstva za najmanj 20 odstotkov, je veliko več kot večina med nami misli. Od leta 1988 jih ni bilo deset ali petnajst, našteli so jih 469, torej vsakih 25 dni. Včasih za svet ni bilo pomembno, če se je v težavah znašla ena država ali pa panoga v njej, a v povezanem svetu je to še kako pomembno. Spomnimo se vpliva hipotekarne nepremičninske krize, ki se je pojavila v ZDA leta 2008.
 

Negotovost in kaos


Mednarodni denarni sklad že 60 let meri svetovni indeks negotovosti (World uncertainty index) in lani, torej pred izbruhom koornavirusa, je ocenil, da svet živi v vsaj stokrat večji negotovosti, kot je v 80. letih. To je realnost novega sveta, pravi Zhexembayeva, in ni poti nazaj, nič ne kaže, da bi se to kaj spremenilo. Živimo v svetu kaosa in na nas je, da ga razumemo.

»Ko slišimo za kaos, pomislimo na nered, negotovost, volatilnost. Ampak definicija kaosa je drugačna. Pomislite na veliko železniško postajo. Ko stojite na balkonu in gledate na ljudi, res izgledajo kot kaotična skupina, ljudje se gibljejo hitro, v vse smeri, ni mogoče napovedati, kam bo kdo zavil in kdaj. Ampak v resnici ima vsak posameznik svoj red, ima cilj, proti kateremu se giblje. Če bi nekdo začel vzklikati, da je v objektu požar, pa bi ljudje začeli teči na vse strani, brez reda. Kaos torej ni pomanjkanje reda, ampak je prisotnost več kot enega reda. Svoje izdelke na spletu prodajamo drugače kot v fizični trgovini,« je ponazorila Nadya Zhexembayeva.

Nadya Zhexembayeva: Reinoviranje je prava strategija, ne le za preživetje in uspešen boj skozi težke čase, je tudi strategija, ki omogoča iz njih iziti močnejši. Gre za to, kako pogledati na dejstva in jih spremeniti sebi v prid. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nadya Zhexembayeva: Reinoviranje je prava strategija, ne le za preživetje in uspešen boj skozi težke čase, je tudi strategija, ki omogoča iz njih iziti močnejši. Gre za to, kako pogledati na dejstva in jih spremeniti sebi v prid. FOTO: Leon Vidic/Delo


Večina podjetij še ni ugotovila, kako (pre)živeti v teh okoliščinah. Že 88 odstotkov podjetij, ki so na začetku sestavljali lestvico največjih ameriških podjetij Fortune 500, je izginila, v naslednjih sedmih letih bo po napovedih ugasnila tudi polovica podjetij, ki sestavljajo Indeks S&P 500.
 

Poti nazaj ni


»Zavedati se moramo realnosti: tudi če si najboljši od najboljših, še vedno nisi varen. V preteklosti je podjetje doseglo nek uspeh, preboj in trem četrtinam je uspelo na vrhu ostati vsaj pet let. Danes prideš na vrh in ni samoumevno, da ostaneš tam, samo še 44 odstotkom uspe. Analizirajte svojo sposobnost uporabiti kaos kot priložnost in reinovirati produkte, procese, poslovni model. Trem četrtinam podjetij transformacija ne uspe,« je Zhexembayeva povzela študije.

Razlog za to je po njenem mnenju, da ob vsem tem v podjetjih še vedno razmišljajo, da se je samo treba prebiti skozi nevihto, nato pa se bo spet vse vrnilo v stare tirnice. A dejstva tega podpirajo. »Najti je treba nov pristop, ki se začne z ugotovitvijo, da nekaj ne deluje, ker je pokvarjeno, ampak ker je staro, zastarelo, v sodobnem času neuporabno,« pravi. 

Če pogledamo realno, ima vsako podjetje, izdelek, poslovni model življenjski cikel in za raziskovanje o možnostih za spremembe ni treba čakati na disrupcijo. Na tej točki se v resnici odloča, ali bo podjetje preživelo oziroma, kako se bo razvijalo. Če začnejo reinovirati šele, ko so že dosegli vrh in njihov cikel začne padati, je samo deset odstotkov možnosti, da se bo še kdaj obrnil. »Reinovirati se moramo naučiti, ko še rastemo. Če začnemo prepozno, so finančni viri že omejeni, manj je volje, prisotnih je veliko je čustev,« je opozorila Zhexembayeva. Podjetja, ki iz kriz izidejo močnejša, razumejo, da morajo reinovirati na 'pravi strani' krivulje.
 

Potrebe po spremembah že tudi vsako leto


Cikel je v povprečju v prejšnjem stoletju trajal 75 let. Ob koncu 80. let, ob propadu Sovjetske zveze, Jugoslavije, začetku tehnološke revolucije in odprtju Kitajske, se je sikler takoj skrajšal na 15 let. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Cikel je v povprečju v prejšnjem stoletju trajal 75 let. Ob koncu 80. let, ob propadu Sovjetske zveze, Jugoslavije, začetku tehnološke revolucije in odprtju Kitajske, se je sikler takoj skrajšal na 15 let. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Raziskave pa kažejo, da se ti cikli zelo hitro krajšajo. V povprečju je v prejšnjem stoletju trajal 75 let, torej je podjetje spremembo potrebovalo vsakih 35 let. Zadnji daljši cikel se je končal ob koncu 80. oziroma v začetku 90. let, ob propadu Sovjetske zveze, Jugoslavije, v tem času se je svetu odprla Kitajska in začela se je tehnološka revolucija. Življenjski cikel se je takoj skrajšal na 15 let in kako hitro se to pospešuje, kaže raziskava, ki jo Zhexembayeva z ekipo dela vsaki dve leti.

»V letu 2018 je več kot 50 odstotkov podjetij povedalo, da reinovirajo vsakih pet let ali več, v letošnji raziskavi jih je več kot polovica povedalo, da to delajo vsaka tri leta ali manj. V telekomunikacijah, hi-techu, storitvah in v panogah, ki ponujajo izdelke za vsakodnevno rabo, to delajo najmanj enkrat na leto.

Že več kot polovica podjetij reinovira najmanj vsaka tri leta. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Že več kot polovica podjetij reinovira najmanj vsaka tri leta. FOTO: iz predstavitve Nadye Zhexembayeve
Tako hitri cikli spremenijo vse: kako vključujemo in razvijamo talente, katere veščine in znanja potrebujemo, kako upravljamo s portfeljem izdelkov in storitev, s finančnimi viri, kakšen je ustrezen delež dolga … »Reinoviranje ne sme več biti projekt, ampak norma, in biti mora proaktivno. Zgraditi moramo sistem, kako bomo to učinkovito počeli, kajti samo to nam bo omogočalo preživeti danes in misliti na jutri.

Mikajoče je delati vse, da bi uspeli danes in se hkrati ne ozirati na jutri, a to dolgoročno pomeni konec za podjetje. Seveda pa se ne smemo ozirati samo na prihodnost. Pravo reinoviranje je ravnotežje med danes in jutri. Zgraditi moramo sistem, ki nam bo pomagal na spremembo gledati ne kot na grožnjo in sovražnika, ampak kot priložnost, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, pustimo za seboj in najdemo novo, boljšo verzijo sebe,« je poudarila Zhexembayeva.


Luka Podlogar: Znamo in zmoremo


»Smo v izjemnem letu. Kako pomembno in prelomno je, bomo lahko ocenili šele z oddaljene perspektive v prihodnosti,« je v čestitki nominirancem in zmagovalcu poudaril prvi mož Generali Investments, Luka Podlogar. Generalni pokrovitelj projekta Delove podjetniške zvezde gleda na prihodnost optimistično, saj Slovenija premore številna mala in srednja podjetja, ki potrjujejo, da smo kot narod ustvarjalni, spremembam naklonjeni in da znamo in zmoremo.

Slovenija premore številna mala in srednja podjetja, ki potrjujejo, da smo kot narod ustvarjalni, spremembam naklonjeni in da znamo in zmoremo, je dejal Luka Podlogar. FOTO: Leon Vidic/delo
Slovenija premore številna mala in srednja podjetja, ki potrjujejo, da smo kot narod ustvarjalni, spremembam naklonjeni in da znamo in zmoremo, je dejal Luka Podlogar. FOTO: Leon Vidic/delo

 
Izbiro letošnje zvezde, podjetja Metronik, je utemeljil z besedami: »Letošnji zmagovalec je podjetje prihodnosti, ki živi v trendu z industrijo 4.0. Ta z digitalizacijo prinaša številne spremembe, a tudi in predvsem nove priložnosti za rast in zaposlovanje in mednarodno povezovanje v realnem času, ne glede na časovni pas. In, kar je zelo pomembno, tudi večjo učinkovitost pri rabi virov in energije.«
 
Podjetje se trudi nenehno iskati vrhunske rešitve z najnaprednejšimi tehnologijami in storitvami. Podlogar verjame, da bodo svojo uspešno zgodbo rasti še nadgradili in pospešili.
 

V Metroniku so ključni za uspeh – zaposleni


Kot je v pogovoru z namestnikom urednika gospodarske redakcije Dela Nejcem Goletom povedal direktor letošnje podjetniške zvezde Aleksander Temeljotov, jih je nagrada nekoliko presenetila, saj so se znašli v konkurenci izjemno uspešnih podjetij.

Za uspeh so v Metroniku po besedah njegovega direktorja Aleksandra Temeljotova zaslužni zaposleni, tudi za to, da so skupaj prišli do današnje nagrade. FOTO: Jure Eržen/Delo
Za uspeh so v Metroniku po besedah njegovega direktorja Aleksandra Temeljotova zaslužni zaposleni, tudi za to, da so skupaj prišli do današnje nagrade. FOTO: Jure Eržen/Delo

 
Podjetniki radi rečejo, da je drugi obraz krize – priložnost. Tudi za podjetje Metronik? Pravzaprav to ni pravilo, je odvrnil lavreat. Morda za podjetja v nekaterih dejavnostih, spletni prodaji, logistiki. Panoga, v kateri dela Metronik, pa situacijo občuti predvsem kot krizo. »Metronik je podjetje za avtomatizacijo in digitalizacijo procesov. To je področje, s katerim se ukvarjamo že 30 let. Od začetka, že od devetdesetih let naprej, podjetja to potrebujejo, da so bolj učinkovita, kakovostna, da izboljšujejo svojo produktivnost in povečujejo konkurenčnosti.« To je torej po besedah Temeljotova panoga sedanjosti in panoga prihodnosti.
 
Na Goletovo vprašanje, kaj je ključno za njihov uspeh, je direktor Metronika na prvo mesto postavil ljudi, zaposlene: »Podjetje konstantno raste. Začeli smo z dvema zaposlenima, danes nas je več kot 150 v treh državah. Za uspeh so zaslužni zaposleni, tudi za to, da smo skupaj prišli do današnje nagrade. Ob tej priložnosti bi jim čestital. V podjetju torej skrbimo za ljudi, za njihovo rast in izobraževanje, ključ do uspeha pa so tudi strategija, fokusiranost in še bi lahko našteval.«

Preberite še:

Komentarji: