Do leta 2035 bodo v uporabi še vsa goriva
Ni še bilo obdobja, ko bi toliko govorili o energiji, tako zaradi cen kot zaradi podnebnih sprememb, se je glasil uvod v razpravo o prehodu slovenske energetike in izzivih, ki se kažejo pri tem.
Prvi je nepripravljeno omrežje, saj vsak četrti investitor dobi zavrnjeno soglasje za sončno elektrarno. »Prenosno omrežje je pripravljeno do leta 2040, problem je na distribucijskem, mogoče smo naredili napako pred desetimi leti, ko bi morali vložiti v distribucijsko omrežje,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa. Zdaj se dogaja, da najprej pride pobuda investitorja, nato pa mora distribucija to rešiti.
»Večkrat sem kritiziral nemško energetsko politiko. Kako bomo do leta 2030 nadomestili vse, kar potrebujemo, ni jasno. Kaj bo z oskrbo od 15. novembra do 15. marca, tega odgovora nima nihče v Evropi,« še meni Mervar, ki opozarja, da lanskega in letošnjega oktobra ne moremo primerjati, lani se je krizna skupina spraševala, ali bo plin, zmanjkalo je premoga, Nek pa je bil v remontu.
Letos so razmere ugodne, panike ni, tudi premoga je dovolj. Uvozna odvisnost bo zaradi napake v Neku zrasla na 45 odstotkov, a to ne bo težava. »Imamo pa izjemen padec porabe v gospodarstvu, kar 20 odstotkov,« opozarja Mervar.
Na cesti bo vse
»Z veliko zanesljivostjo lahko rečem, da bomo uporabljali vse te energente. Leta 2035 naj bi bil padec fosilnih goriv petodstoten. Imamo čas za prilagoditev,« meni Nada Drobne Popovič, predsednica uprave Petrola, ki upravlja 500 polnilnic za električne avtomobile.
Električnih vozil imajo približno osem odstotkov. Hitrost postavljanja polnilnic je odvisna tudi od električnega omrežja. To bo moralo biti posodobljeno, ko bodo električna vozila cenejša od klasičnih, izkušnja uporabnika ne sme biti slaba.
Nada Drobne Popovič je povedala še, da je Petrol v zaključni fazi zagona največje sončne elektrarne v regiji, in sicer 22-megavatne sončne elektrarne na Hrvaškem, kjer načrtujejo tudi novo 35-megavatno vetrno elektrarno. Leto bomo zaključili s 95 megavati proizvodnje iz obnovljivih virov energije, cilj do 2025 pa je 165 megavatov. Prenovili so tudi veliko prodajnih mest.
Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, je potrdil, da bodo vlogo za umeščanje Nek 2 v prostor oddali prihodnje leto, in napovedal končno investicijsko odločitev za leto 2028. Vesel je, da imajo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, projekt namreč presega Gen energijo.
Na Kitajskem naj bi zgradili 106 novih premogovnih elektrarn. Paravan je odgovoril, da te načrte zmanjšujejo, gradijo pa tudi številne jedrske elektrarne, sončne in vetrne elektrarne. Kitajska ne sme biti izgovor, meni Paravan.
Za ponudnika drugega bloka jedrske elektrarne bodo obravnavali tri dobavitelje na enak način, in sicer ameriški Westinghouse, francoski EDF in korejski KHNP, je povedal Paravan: »Vsi trije imajo prednosti in dobre lastnosti in vsi trije imajo pomanjkljivosti. Odločitev ne bo lahka in nobenega ne bomo diskriminirali.«
V Gen energiji so letos spremenili cilj projekta drugega bloka krške nuklearke; namesto do zdaj predvidenega 1100-megavatnega bloka bi zgradili večji blok z močjo do 2400 megavatov ali dva bloka. S tem razširjamo nabor potencialnih dobaviteljev, kar izboljšuje pogajalsko moč investitorja in večje možnosti za soinvestitorstvo, je povedal Paravan. S tem smo si odprli več možnosti za naprej, pravi Paravan. Za prihodnje odločitve glede projekta pa bodo upoštevali možne tehnologije, priključitev na omrežje, zapiranje finančne konstrukcije in morebitne prostorske omejitve.
Na vprašanje o ustreznosti malih modularnih reaktorjev je Paravan odgovoril, da so prihodnost za energetiko, a ta prihodnost še ni blizu. Za zdaj namreč ni še niti enega, ki bi deloval, zelo kompleksen proces za to bo namreč licenciranje.
Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Neka, je napovedal, da bo novembra nuklearka spet v omrežju in da so stroški pod nadzorom. Renesansa jedrske energije dviga tudi cene goriva. Za Nek so leta 2020 podpisali petletno pogodbo za dobavo goriva, z novo pogodbo bo cena najbrž drugačna.
Črpalna elektrarna ni proizvodna naprava, porablja energijo, da spravimo vodo gor, potem se pa približno 75 odstotkov energije dobi nazaj, meni generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Letos je deponija premoga tako polna kot še nikoli, premoga je dovolj za tri mesece obratovanja. Teš 6 sicer ne dela na polni moči zaradi nizkih cen elektrike.
Izstop iz premoga se bo moral zgoditi zaradi ekonomike, je povedal Štokelj. Že zdaj sežgejo manj premoga kot pred leti zaradi cen.
Prišli smo do vrha krivulje porabe, pri tem pa smo spoznali, da vse porabe ne bo mogoče pokriti z obnovljivimi viri, meni Jože P. Damijan z ekonomske fakultete. Volitve po Evropi bodo prihodnje leto prinesle spremembe v razmišljanju, vsaka država pa mora najti svojo rešitev.
Pomanjkanje kadra
Tudi v energetiki se soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra. »Kriza ni odvrnila ljudi od zaposlitve v energetskih družbah,« je dejala Nada Drobne Popovič: »Ne spomnim se, da bi imeli toliko odprtih mest v skupini Petrol, morali smo začeti iskati ljudi tudi izven Slovenije. Pri tem se moramo odpreti. Kadrovski bazen je namreč v Sloveniji majhen.« Zato se velikokrat zgodi, da eden drugemo krademo kadre, je dodala.
»V energetiki dihamo s polovico pljuč, to panogo moramo pritegniti ženske,« je rekel Paravan. Ta je povedal, da so na Gen-I pred 10 leti zaposlovali predvsem tehnične profile: »Potem pa smo šli v načrtno zaposlovanje družboslovcev, saj rabimo ustrezno kombinacijo kadra.«
