Samopreskrba povečuje varnost
V energetiki je v zadnjih letih zelo živahno, najprej je pandemija covida-19 zmanjšala rabo energije, cene so padle, emisije pa tudi, okrevanje pa je spet dvignilo rabo in tudi emisije. Sledili so vojna v Ukrajini, preplah na trgih in veliki skoki cen elektrike, plina, nafte, tudi premoga in biomase. Vlade so proti draginji ukrepale različno, a tako kot med epidemijo tudi ob visokih cenah energentov velja, da se je najbolje nasloniti na lastne vire, tako hrane kot energije, pa tudi da varčevanje in učinkovita raba povečujeta varnost in zmanjšujeta vpliv geopolitičnih razmer.
Za gospodinjstva stroka kot najpomembnejši ukrep navaja energetsko prenovo stavb in prilagoditev ogrevalnih sistemov. To je mogoče tudi s sončnimi elektrarnami ali kolektorji in toplotnimi črpalkami. Pomembna rešitev so daljinski sistemi ogrevanja, najboljša bi bila geotermalna energija, sicer pa lesna ali druga biomasa.
Podjetja in industrija morajo poznati rabo energije do podrobnosti, hkrati pa znati podatke tudi obdelati in optimizirati proizvodnjo. Razmišljati bo treba tudi o zamenjavah fosilnih energentov in o morebitni prodaji odvečne, zlasti toplotne energije ter o možnostih sodelovanja pri regulaciji elektroenergetskega sistema ali zgolj rezanja konic, ko je elektrika najdražja.
Mesta in lokalne skupnosti lahko sodelujejo v projektih prenove stavb, razvoja sistemov daljinskega ogrevanja, lahko ponudijo občinske strehe za skupnostne sončne elektrarne, podprejo javni prevoz in kolesarstvo s souporabo in podobno. Poskrbijo lahko tudi za učinkovitejše vodovodne sisteme in zbiranje odpadkov ter seveda za učinkovito čiščenje komunalnih in odpadnih voda.
V industriji pripravljajo različne scenarije, zlasti rabo kurilnega olja in naftnega plina, vendar za hiter prehod ni dovolj niti teh virov niti opreme.
V veljavi ostajajo tudi podnebni načrti, ki predvidevajo čim hitrejše razogljičenje tako gospodinjstev, podjetij in industrije kot mest in lokalnih skupnosti. Razogljičenje je možno le s sodelovanjem vseh.
Med podjetji, ki so se usmerila v rešitve za varnost preskrbe, energetsko učinkovitost in samopreskrbo, je tudi Petrol, kjer stavijo na strokovno znanje in dolgoletne izkušnje, saj že več kot 75 let skrbijo za preskrbo z energijo, pa naj bo to za mobilnost, dom ali poslovanje. »V zahtevnih razmerah energetske krize je družba že doslej zagotavljala stabilno preskrbo z energenti, bila med najbolj konkurenčnimi ponudniki energentov na slovenskem trgu in bo tudi vnaprej ostajala partner državi, gospodarstvu in gospodinjstvom,« pravijo.
Priložnost v soncu in vetru
S povečanim vlaganjem v proizvodnjo elektrike iz OVE, zlasti na Hrvaškem, pripomorejo k večji energetski samozadostnosti Evrope, neodvisnosti od dobaviteljev iz tretjih držav in hkrati večji neodvisnosti od fosilnih goriv. Skupno v okviru skupine Petrol trenutno obratujejo dve vetrni elektrarni s skupaj 18 vetrnicami, 30 manjših sončnih elektrarn in šest malih hidroelektrarn. Letos je predvidena proizvodnja električne energije od 160 do 170 GWh. To zadošča za več kot 50.000 gospodinjstev.
Na Hrvaškem zdaj gradijo sklop treh velikih sončnih elektrarn skupne nazivne moči 22 MW in s pričakovano proizvodnjo 30 GWh elektrike (približno za 8500 gospodinjstev). Sončne elektrarne, katerih skupna vrednost je ocenjena na 17 milijonov evrov, bodo proizvodnjo elektrike začele v začetku leta 2023.
Hkrati so začeli projekt namestitve sončnih elektrarn na strehe prodajnih mest in lastnih objektov. V projektu Petrol Green bodo v prvi fazi namestili 46 sončnih elektrarn, vendar, kot napovedujejo, se tu ne bodo ustavili, saj bodo sledile naslednje faze, v katerih bodo s sončnimi elektrarnami postopoma opremili čim več prodajnih mest. S takimi projekti udejanjajo tudi energetski prehod in znižujejo svoj ogljični odtis.
Priložnosti za industrijo
Industrijski in veliki odjemalci energije, predvsem električne energije in zemeljskega plina, se v tem trenutku spopadajo z visokimi cenami energentov in negotovostjo njihove dobave. Večinoma so prepuščeni lastni iznajdljivosti in sposobnosti predvidevanja, saj niso zaščiteni odjemalci, ki jim država zagotavlja nižje cene elektrike in plina. Svojim poslovnim odjemalcem pa Petrol ponuja tudi napredne produkte upravljanja energentov, s katerimi pomaga učinkovito obvladovati tveganja, povezana z energetsko krizo.
Industrijski odjemalci pripravljajo različne scenarije v primeru, da se dobava zemeljskega plina zmanjša ali celo ustavi. Ti ukrepi so predvsem povezani z alternativnimi fosilnimi gorivi, kot sta ekstra lahko kurilno olje in utekočinjeni naftni plin, vendar niti teh virov niti opreme, ki bi omogočali prehod v kratkem času, ni dovolj. Poleg tega to ni rešitev, ki bi reševala podnebne težave, temveč le iskanje načinov za premostitev mogoče ustavitve dobave plina.
»Opažamo, da je v zadnjem obdobju znova začelo prevladovati razmišljanje o energetski učinkovitosti. Industrijski odjemalci so začeli z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi zmanjševati rabo energije,« pravijo v Petrolu, ki kot energetski partner pomaga industrijskim odjemalcem pri celovitih ukrepih te vrste. V zadnjem obdobju so to predvsem sončne elektrarne, tudi v povezavi s hranilniki energije (baterijami). »Tipičen industrijski odjemalec v povprečju z lastno elektrarno pokrije 10 odstotkov letnega odjema električne energije. Preostali odjem električne energije pa kupuje na trgu prek različnih produktov,« dodajajo v Petrolu.
»Z nekaterimi industrijskimi odjemalci razvijamo rešitve za dolgoročno dobavo električne energije iz obnovljivih virov prek cPPA (Corporate Power Purchase Agreements). Prednost tovrstnega modela so dolgoročna stabilnost cen in znani dislocirani obnovljivi proizvodni viri. Skladno s strategijami se industrijski odjemalci odločajo za različne deleže dobave električne energije prek modela cPPA, od 10 pa tudi 50 odstotkov letne porabe. Določeni industrijski odjemalci se tudi odločijo za kombinacijo, denimo, 10 odstotkov električne energije proizvedejo iz lastnih virov, za 40 odstotkov sklenejo dolgoročne pogodbe po modelu cPPA, preostalo pa kupujejo na trgu. S tem modelom razpršijo tveganja, ki jih lahko prinesejo različne strategije. Dolgoročno pa se to odraža v nižjih in stabilnih cenah,« pojasnjujejo v Petrolu.
Kot dodajajo, z vsakim naročnikom celovito pregledajo vse možne strategije, jih ovrednotijo tako s tehničnega kot s finančnega vidika in poskušajo skupaj s partnerjem najti najboljšo dolgoročno rešitev. »To izvedemo z energetskim pregledom oziroma usmerjeno študijo,« pravijo. Razvoj in projektno rešitev nato izvedejo sami s strokovnjaki z različnih področij, v določenih primerih pa se povežejo tudi z zunanjimi strokovnjaki. Na podlagi tega izvedejo projekt, ki ga bodisi financira naročnik sam bodisi Petrol.
Pomemben vidik varčevanja z energijo je tudi upravljanje in vzdrževanje energetskih sistemov oziroma proizvodnih naprav. »V sklopu že vzpostavljenih lastnih servisnih ekip, ki sicer že več let skrbijo za nemoteno obratovanje prodajnih mest in s tem povezane infrastrukture, širimo to znanje in storitve še na del energetske učinkovitosti,« pravijo v Petrolu.
Tudi druga podjetja zanima učinkovitost
Za poslovne objekte, naj gre za pisarniške, proizvodne, skladiščne, turistične, trgovske in športne objekte, pa tudi kmetije in druge, v Petrolu in stroki priporočajo prenovo ogrevalnih sistemov in samopreskrbo z lastno sončno elektrarno. Tak primer je Vrtni center Kočevje, kjer so v okviru celovite energetske rešitve zamenjali sistem na kurilno olje s sistemom dveh toplotnih črpalk z močjo 16 kW, povezanih v kaskado. Na strehi vrtnega centra so namestili sončno elektrarno z močjo 56,7 kW, ki omogoča popolno samopreskrbo objekta z električno energijo za napajanje vseh električnih porabnikov v vrtnem centru. S projektom so hkrati zmanjšali emisije za 47 ton CO2 letno, kar je ekvivalentno 2158 na novo posajenim drevesom.
Še celovitejšo energetsko rešitev pa so izvedli v poslovnem objektu velenjskega podjetja Mega M, kjer so osnovali energetsko rešitev, ki zajema tako hlajenje in ogrevanje prostorov kot samopreskrbo z električno energijo in še korak dlje – električno mobilnost.
Samopreskrba z vodo in samopreskrba naselij
Samopreskrba je smiselna tudi za mestno infrastrukturo, kot je denimo preskrba s pitno vodo. V Rižanskem vodovodu se zagotovo zavedajo pomena trajnostnega razvoja, letošnje poletje pa se je to še okrepilo. V skladu s tem so se odločili za sončno elektrarno, ki pripomore k samopreskrbi črpališča Semedela. Prva, manjša, že deluje, trenutno pa se zaključuje še projekt večje sončne elektrarne. Z lastno samopreskrbo bodo tako pokrili več kot 10 odstotkov rabe elektrike. Z zmanjšanjem ogljičnega odtisa tako Rižanski vodovod pomaga pri omejevanju podnebnih sprememb, ki prinašajo še hujše suše, posebno če ne ukrepamo.
Luče so prva lokalna samopreskrbna skupnost pri nas, ki omogoča tudi otočno delovanje, torej brez stika z elektroenergetskim omrežjem. »Ravno podnebne spremembe povzročajo ekstremne vremenske pojave, kot so neurja z močnim vetrom, ki ob šibkem omrežju povzročajo pogoste izpade elektrike,« opozarjajo v Petrolu. Poleg tega, da so zagotovili zanesljivost in varnost preskrbe z energijo v lokalnem energetskem sistemu, so prispevali še k pridobivanju energije iz obnovljivih virov, torej razogljičenju preskrbe z energijo, ter spodbudno vplivali na okolje. Kar je bil tudi glavni namen projekta, poleg ustvarjanja okoljskih in socialno-ekonomskih koristi. Tudi kmetje si lahko ob draginji energentov izboljšajo svojo konkurenčnost s samopreskrbo s svojo sončno elektrarno.
Gospodinjstva lahko hitro ukrepajo
Tudi v Petrolu poudarjajo, da z majhnimi spremembami v naših navadah lahko dosežemo velike energijske prihranke, tako lahko zmanjšanje temperature v ogrevanem stanovanju samo za eno stopinjo Celzija prinese do sedemodstotni prihranek pri rabi energije. Seveda to ne gre v nedogled, prehladno stanovanje je namreč bolj izpostavljeno vlagi in plesni.
Zato v Petrolu priporočajo tudi povečanje fleksibilnosti pri rabi energentov. Najhitreje izvedljiva investicija je v klimatsko napravo, tako za prehodna obdobja kot za kratkotrajne potrebe po višji temperaturi v stanovanju. Petrol ima v svoji ponudbi klimatske naprave, ki delujejo tudi do –25 stopinj Celzija, hkrati pa so kakovostne, z visokimi izkoristki (energijski razred A+). Pri tem poudarjajo, da se višja cena bolj kakovostne klimatske naprave hitro povrne z nižjo porabo.
Obenem se zavedajo, da vsaka naložba zahteva določen znesek, kar je zlasti v draginji, v času višjih stroškov energije, hrane in drugih osnovnih potreb, lahko tudi prevelik izziv. »Zato za člane Petrol kluba omogočamo možnost nakupa na 12 ali 24 obrokov. Pri investicijah v toplotno črpalko in sončno elektrarno pa tudi Petrol financiranje brez obresti, brez pologa, do sedem let, kot rešitev za dostopnejšo investicijo.«
Dolgoročni ukrepi so dražji
Vsa energetska in okoljevarstvena stroka se strinja, da je najpomembnejša energetska sanacija stavbe oziroma zmanjšanje toplotnih izgub. »Ob hkratni menjavi energenta, denimo ob prehodu na toplotno črpalko, si tako lahko zmanjšamo stroške za več kot polovico,« pravijo v Petrolu in dodajajo, da se ob visokih cenah energentov bistveno hitreje povrne tudi vložek v sončno elektrarno, ki jo lahko povežemo s toplotno črpalko.
Sončna elektrarna pa ne pomeni le znižanja stroškov, temveč si z njo omogočimo tudi samopreskrbo, ki pomeni manjša tveganja ob rasti cen energentov, s tem pa manj stresa. »Glede na to, da bo v prihodnosti vse večji delež e-vozil, lahko lastna sončna elektrarna služi tudi za polnjenje vozil doma, s čimer si znižamo stroške tudi na področju mobilnosti. Podobno se zmanjšajo tudi tveganja zaradi gibanja cen pogonskih goriv,« še pravijo v Petrolu.
