Gradbena panoga med stebri zelenega prehoda

Poslovno kampanjo medijske hiše Delo bomo zaokrožili s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom 27. marca v Opatiji.
Fotografija: Z lani pridobljenimi gradbenimi dovoljenji je predvidena gradnja 2782 enot v dvo-in večstanovanjskih stavbah. FOTO: Črt Piksi/Delo
Odpri galerijo
Z lani pridobljenimi gradbenimi dovoljenji je predvidena gradnja 2782 enot v dvo-in večstanovanjskih stavbah. FOTO: Črt Piksi/Delo

Medijska hiša Delo danes začenja prvo letošnjo večmesečno poslovno kampanjo Investicije v gradbeništvu 2024. Kampanja se bo zaključila v sredo, 27. marca, s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v Opatiji, soorganizator pa je hrvaška medijska hiša Hanza media.

To bo že tretji skupni slovensko-hrvaški poslovni forum o gradbeništvu. Prvič smo ga z družbo Hanza media organizirali aprila 2022 v Portorožu, lani marca pa v Opatiji.

Od danes dalje bomo tako v letošnji poslovni kampanji vsako soboto na rubriciranih straneh predstavljali tematike o vplivih aktualnih razmer na investicije v gradbeništvu, o izzivih za gradbeno panogo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter tudi o smernicah za investiranje v infrastrukturo z vidika trajnostne mobilnosti. Vse predstavljene vsebine bodo stalno dostopne na spletni in mobilni platformi delo.si.

Velik zaposlovalec v EU

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Gradbeni sektor zaposluje približno 13 milijonov delavcev v treh milijonih podjetij v Evropski uniji, zato spada med največje industrijske zaposlovalce v EU. Obenem k bruto dodani vrednosti EU (BDV) prispeva okoli 5,5 odstotka. Vendar ohlajanje gospodarstva vpliva tudi na naročila za gradnjo industrijskih in drugih gospodarskih objektov. Analitiki zato za leto 2024 napovedujejo krizo za gradbeno panogo v celotni EU, tako zaradi dviga stroškov gradnje kot tudi dviga obrestnih mer. Zato bomo predstavljali analize o tem, kaj lahko spet zažene rast gradbene panoge, ki prinaša multiplikativne učinke.

image_alt
Kadri med največjimi izzivi v gradbeništvu

Novosti pri energetski učinkovitosti stavb

Za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora so pomembni tudi novi načini gradnje in prenove ter uvajanje novih, tako imenovanih naprednih materialov v gradbeništvu, kot so les, polimeri in podobno. Ena izmed pomembnih odločitev iz konca leta 2023 je tudi dogovor institucij EU o prenovi evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb – te spremembe so tudi del svežnja Pripravljeni na 55.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Na podlagi dogovora naj bi bile od leta 2030 vse nove stavbe v EU brez emisij, obstoječe stavbe pa bodo morale biti do leta 2050 preoblikovane v brezemisijske stavbe, kar med drugim pomeni, da bo zgradbe z (naj)slabšo energetsko učinkovitostjo treba prenoviti. Zgradbe namreč porabijo 40 odstotkov energije in ustvarijo 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Kot so pojasnili v evropski komisiji, bo morala v skladu z dogovorom vsaka država članica EU zagotoviti zmanjšanje povprečne rabe primarne energije v stanovanjskih stavbah do leta 2030 za 16 odstotkov ter do leta 2035 za 20 do 22 odstotkov. Države članice lahko same izberejo, katere stavbe bodo obravnavale in katere ukrepe bodo sprejele.

image_alt
Najslabše gre pri prometu

Obenem je bil dosežen dogovor o zagotavljanju nameščanja ustreznih naprav za sončno energijo v novih stavbah, javnih stavbah in obstoječih nestanovanjskih stavbah, ki so predmet prenove in za katere je potrebno dovoljenje. Poleg tega naj bi države članice EU v nacionalne načrte za prenovo stavb vključile tudi časovnico za postopno opuščanje kotlov na fosilna goriva do leta 2040.

Gradbena dela in gradbena dovoljenja lani

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Zadnji statistični podatki za gradbeništvo sicer kažejo na trend povečevanja obsega proizvodnje. V prvih desetih mesecih lani je bila za 21 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta 2022, oktobra je bila na medletni ravni višja za sedem odstotkov. Realni indeks vrednosti opravljenih del je bil za 20 odstotkov višji. K temu so največ prispevala specializirana gradbena dela, ki obsegajo pripravljalna dela na gradbišču, vgradnjo inštalacij, zaključna gradbena dela, krovstvo itd. Statistični urad je poročal o več kot 32-odstotni rasti v tem delu gradbeništva, vrednost del pri gradbenih inženirskih objektih je bila v prvih enajstih mesecih lani višja za dobrih 17 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022, pri stavbah pa je bila rast dvoodstotna.

Lani je bilo izdanih za štiri odstotke manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot leta 2022, skupaj 6100. Investitorji so pridobili 2841 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih stavb oziroma devet odstotkov manj. Ob zmanjšanju skupne površine teh stavb za tri odstotke se bo predvideno število stanovanj v njih, skupaj 5700 enot, povečalo za sedem odstotkov. K temu prispeva predvsem za 26 odstotkov več predvidenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, kot jih je bilo leto pred tem.

Preberite še:

Komentarji: